(INTERVJU) Valentin Inzko: Ni slabih narodov in tudi kolektivne krivde ni

Po dolgi dobi dvanajstih let odhajate s položaja visokega predstavnika mednarodne skupnosti, tako rekoč upravnika BiH, in to s povedno potezo: kodificirali ste kaznivo dejanje zanikanja genocida. Petindvajset let po Daytonu ta vaša ultimativnost za slovo. In vendar: leta 2021 se pogovarjamo o takšni osnovnosti? Dolgo bo še zdravljenje (v) BiH.

"Zdravljenje je proces. To je najvažnejše. Ne kazni. Potrebna je katarza, da se zavedamo, priznamo in obžalujemo vsako nedolžno žrtev. Vsako! Poleg tega obstajajo pravnomočne odločitve mednarodnih sodišč. V Bosni in Hercegovini živijo trije dobri narodi, Bošnjaki, Hrvati in Srbi. Ni slabih narodov in tudi kolektivne krivde ni, krivda se vedno nanaša na posameznike, ki imajo ime in priimek. Poleg tega obstaja obvezna direktiva Evropske unije iz leta 2008, o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije v skladu s kazenskim pravom, kjer se omenja tudi 'denying crimes of genocide' - negacija vojnih zločinov. Vse je torej usklajeno."

Kakorkoli, mednarodna uprava Bosne in Hercegovine je mirnodobni status quo. Edino možno ali konzerviran čas? BiH, ko ste bili poslani v sarajevsko misijo, in BiH, zdaj ko je pri koncu. Bilanca? Seveda tudi vaših pričakovanj. In nalog.

"Dela nikoli ne končaš. In tudi ko podpišeš eno odločitev, ti pridejo naknadno na misel še drugi predlogi. V tej zvezi sem ne samo olajšan, ampak vesel, da bo bivši minister nemške vlade Christian Schmidt, na svoj način, nadaljeval moje delo. Seveda bi pa bilo treba povečati tempo, saj ljudje ne morejo neskončno dolgo čakati. Veliko, zelo veliko jih je na žalost že zapustilo to čudovito deželo."

Če je, če so non-paperji zgolj to - non, kje, in kateri, so pa "paperji" za BiH, realni, obstoječi, prihodnostni?

"Evropska unija je že pred leti ponudila Bosni in Hercegovini 'Mapo poti', Roadmap, trenutno pa Evropa uresničuje skupaj z domačimi oblastmi 14 točk v smeri EU. To so konkretni 'papirji' s konkretnimi cilji na različnih področjih, kot je na primer vladavina prava, pravna država."

Zdaj se podpisuje peticija za odhod bosanskosrbskega voditelja v BiH Milorada Dodika. Kaj vse čakamo v zvezi z Bosno in Hercegovino: generacijsko menjavo, slovo od starih in tudi koruptivnih vzorcev? Kako preprečiti, in s kom, da neka jutrišnja BiH ne bo prazna, tudi če bo lepa?

"Bosna ima ogromne naravne zaklade, ima pa predvsem zelo talentirano in pridno prebivalstvo. Poglejte samo v Sloveniji, koliko Bosancev ima svoja podjetja. V Avstriji pa imamo ministrico za pravosodje, Almo Zadić. Ona je končala v New Yorku univerzo Columbia in pozneje tudi dunajsko univerzo, študirala je pa še v Italiji. Aida Hadžialić iz Foče je bila ministrica za izobraževanje na Švedskem in v lordskem domu v Londonu sedi baronesa Arminka Helić iz Bosne in Hercegovine. Primerov je seveda še več. Zato sem vendar optimističen. Spremembe pa se dogajajo tudi v soseščini. Zagreb ima župana, ki je končal študij v Cambridgeu, splitski župan pa v Parizu na Institutu Madame Curie. Tudi v Mostarju, Sarajevu in Banjaluki ali Bijeljini imamo nove obraze."

Kam odhajate, gospod Inzko, iz Sarajeva? Domov v Sveče na avstrijskem Koroškem?

"Imam kar nekaj lepih ponudb, tudi od znane ameriške univerze, 'delovno mesto' sem si pa ustvaril kar sam, ker sem spremenil star hlev v domači vasi v kulturni center, Einspielerjev center, ki ga je nedavno odprl avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen. Dolgčas ne bo in pokoj je nezdrav. Moraš migati do konca. Idej imam milijon in tudi potrditev cele vrste umetnikov, ki bodo sodelovali, imam veliko. Pozdravite prisrčno vse vaše cenjene bralce."