Vanessa Čokl
Daytonski sporazum je prinesel mir, po drugi strani pa je konzerviral to daytonsko državo, večni mednarodni protektorat?
"Dayton je v prvi vrsti mirovni sporazum, ki je končal morijo. Zagotovil je mir, ki traja še danes. To je največji dosežek Daytona. Po drugi strani Dayton predstavlja okvir za nadaljnji razvoj države. Temelj, na katerem se mora graditi naprej. S časom ljudje pozabljajo na dosežke po letu 1995, za katere so zaslužni domači politiki in mednarodna skupnost. Vzpostavljena je bila na primer ena, skupna vojska, reformiran davčni sistem, prišlo je do reforme pravosodja ... To je le nekaj primerov, veliko več je bilo storjenega. Na žalost domači politiki, ko jim je bilo predano žezlo, niso nadaljevali reform, ampak so se osredotočili na ohranjanje lastnih pozicij, nekateri pa na razgradnjo vseh dosežkov. Rezultat take politike je vsesplošna stagnacija, ki sili ljudi, da poiščejo boljše življenje drugod, tudi v Avstriji in Sloveniji."{infobox-quote_full}145335{/infobox-quote_full}
V Sarajevu ste skoraj dvanajst let najvišji predstavnik mednarodne skupnosti. Neštetokrat ste opozarjali, da BiH nazaduje. Da mladi odhajajo. Da ni perspektive. BiH, ohromljena od notranje politične, upravne ureditve in babilona interesov. In zdaj le luč v predoru, mislim na lokalne volitve ... Kako vidite prihodnost?
"Težko je biti v BiH realen in hkrati pozitiven. Mislim, da politiki dobro vedo, kaj bi bilo treba storiti, da državo potisnejo na pot reform. Veliko jih je na politični sceni 25 let in dobro obvladajo svoj poklic. Problem je pomanjkanje skupne vizije in skupnega zaupanja za prihodnost države ter pomanjkanje interesa za resnične reforme. Večina politikov, ne bom o imenih, je najbolj zainteresirana za ohranjanje statusa quo, s čimer ohranjajo lastne privilegije. Obenem so se nekateri podali na avanturistično pot razbijanja sedanje ureditve v BiH, tako na ravni države BiH kot na ravni Federacije BiH. To v nekem trenutku ni več le blokada institucij in procesov na državni ravni in ravni federacije, ampak je lahko grožnja stabilnosti in miru. Na to redno opozarjam Varnostni svet ZN. Upam, čeprav sem realist, da se bo to čim prej spremenilo. Da bodo s časom prevladali odgovorni politiki, ki bodo osredotočeni na reforme. Da bodo prišli do veljave ljudje kot Alma Zadić, ministrica za pravosodje Avstrije, ali pa Sarajevčan Boris Nemšić, bivši direktor avstrijskega telekoma A1. Važno je tudi, da se spremeni vloga mednarodne skupnosti v BiH."{api_embed_photo_L30}607235{/api_embed_photo_L30}
V kakšnem smislu?
"Mora se spomniti nekih vrlin iz prvega desetletja, ko je nastopala bolj odločno in bolj preskriptivno, predpisujoče. In morali bi se skrajšati roki ter pospešiti hitrost in implementacija."
Kako rezimirate svojo dolgo dobo v BiH. Koliko je sizifovstva?
"To v načelu prepuščam drugim. Razumem kritike na moje delo, da bi lahko storil več, ki so, vsaj nekatere, povsem upravičene. Moram pa pojasniti, da ne delujem v vakuumu, ampak kot del koncerta mednarodne skupnosti, ki že malo manj kot 15 let zagovarja koncept 'domačega lastništva, domače odgovornosti'. Zavzemam se za to, da odpremo novo poglavje v Bosni in Hercegovini, poglavje intenzivnejšega sodelovanja domačih in mednarodnih akterjev, poglavje pospešene hitrosti, in da se spomnimo nekaterih uspešnih prijemov iz prvega desetletja po končanem konfliktu leta 1995."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
