Zvezdana Bercko
Študentske demonstracije zaradi sestrelitve ukrajinskega letala in poklon žrtvam so se v soboto v Teheranu sprevrgle v jezne demonstracije proti režimu. Študenti so med drugim vzklikali "Vrhovni vodja, odstopi" in "Lažnivci" ter zahtevali odstop in kazenski pregon odgovornih za sestrelitev potniškega letala, v kateri je umrlo vseh 176 ljudi na krovu, pa tudi krivcev za poskus prikritja tega incidenta. Ob tem so tudi trgali fotografije generala Kasima Sulejmanija, ki so ga likvidirale ZDA, temu pa so sledili iranski povračilni ukrepi.
Zaradi domnevne udeležbe v protestih so ga tamkajšnje oblasti prijele in za kakšno uro pridržale tudi britanskega veleposlanika v Iranu Roba Macaira, ki pa je kasneje to zanikal. Kot je tvitnil, ni sodeloval v demonstracijah, ampak se je udeležil dogodka, "ki so ga napovedali kot bedenje za žrtve" sestrelitve letala. London je zaradi incidenta protestiral, obsodbi prijetja britanskega veleposlanika se je pridružil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. V tvitu je izrazil zaskrbljenost in pozval k polnemu spoštovanju dunajske konvencije.
Oglasil se je tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je v tvitu sporočil, da pozorno spremlja demonstracije v Iranu ter tamkajšnje oblasti posvaril pred novim pokolom protestnikov, pri čemer je imel v mislih novembrsko nasilno zatrtje protestov, v katerem je bilo po podatkih Amnesty International ubitih več kot 300 ljudi.
"Pogumnim ljudem Irana, ki že dolgo trpijo, sporočam: Stal sem vam ob strani od začetka predsedovanja in moja administracija vam bo še naprej stala ob strani. Vaše proteste pozorno spremljamo in vaš pogum nas navdihuje. Ne sme biti novega pokola mirnih protestnikov ali odklopa interneta," je še posvaril Trump.
Opravičilo Irana
Uradne iranske oblasti so v soboto priznale, da je letalo po pomoti sestrelila iranska vojska. Iranski predsednik Hasan Rohani se je opravičil za "tragedijo in neodpustljivo napako", potem ko je "notranja preiskava vojske ugotovila, da so rakete, ki so bile pomotoma izstreljene, povzročile strmoglavljenje ukrajinskega letala in smrt 176 nedolžnih ljudi".
Odgovornost je prevzel poveljnik letalstva iranske Revolucionarne garde Amirali Hadžizadeh in pojasnil, da je službujoči častnik mislil, da je letalo manevrirna raketa. Po njegovih besedah se je tragedija zgodila zaradi komunikacijskih težav, a je dodal, da "to ni opravičilo". Kot je pojasnil, je častnik, ko je opazil letalo, ki je letelo blizu baze iranske Revolucionarne garde blizu Teherana, skušal stopiti v stik z nadrejenim za nasvet, a mu stika ni uspelo vzpostaviti. Nato je imel le nekaj sekund časa, da se odloči, ali letalo pomeni nevarnost.
"Lahko bi se odločil, da ne bi streljal, a je sprejel slabo odločitev," je dodal Hadžizadeh. Pojasnil je, da je izstrelil raketo kratkega dometa, ki je eksplodirala blizu letala. Vzroka strmoglavljenja po besedah Hadžizadeha niso takoj sporočili, ker je poveljstvo moralo izvesti preiskavo, in ne zato, ker bi želeli kaj prikrivati.
Lahko bi se odločil, da ne bi streljal, a je sprejel slabo odločitev
Tragična zgodovina sestreljenih civilnih letal
17. julij 2014 - Malezijsko letalo Boeing 777 družbe Malaysia Airlines na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur je bilo sestreljeno nad vzhodno Ukrajino. Umrlo je vseh 298 ljudi na krovu. Oblasti v Kijevu in proruski separatisti, ki se borijo za nadzor nad vzhodom Ukrajine, obtožujejo drug drugega za izstrelitev rakete, ki je zadela letalo.
4. oktober 2001 - 78 ljudi, večinoma Izraelcev, je umrlo, ko je njihovo letalo Tupoljev-154 ruske letalske družbe Sibir na poti iz Tel Aviva v Novosibirsk eksplodiralo nad Črnim morjem. Teden dni kasneje je Kijev priznal, da je letalo zadela raketa, ki so jo pomotoma izstrelili.
3. julij 1988 - Airbus A-300 letalske družbe Iran Air, ki je letel iz iranskega mesta Bandar Abas v Dubaj, sta sestrelili dve raketi, ki sta bili izstreljeni z ameriške fregate v Hormuški ožini. Potniško letalo naj bi bili zamenjali za bojno. Vseh 290 ljudi na krovu je umrlo. ZDA so Iranu plačale 101,8 milijona dolarjev odškodnine.
1. september 1983 - Južnokorejski boeing 747 letalske družbe Korean Air so sestrelili ruski lovci nad Sahalinom, potem ko je letalo letelo zunaj začrtane poti. Umrlo je vseh 269 ljudi na krovu. Moskva je čez pet dni priznala sestrelitev.
27. junij 1980 - Letalo DC-9 italijanske letalske družbe Itavia, ki je letelo iz Bologne v Palermo z 81 ljudmi na krovu, je med letom eksplodiralo blizu Sicilije. Preživel ni nihče. Italijanski pravosodni organi so leta 2013 sklenili, da je "v veliki meri" dokazano, da je letalo sestrelila raketa, ne ve pa se, čigava.
21. februar 1973 - Boeing 727 libijske letalske družbe Arab Airline, ki je letelo iz Tripolisa v Kairo, so izraelski lovci sestrelili nad Sinajskim polotokom. Razen štirih je umrlo vseh 112 ljudi na krovu. Izraelske oblasti so trdile, da so letalo sestrelili, ker ni hotelo pristati.
Ukrajina pričakuje odškodnino
Mednarodna skupnost je pozdravila odkritost Irana glede nenamerne sestrelitve ukrajinskega potniškega letala, hkrati pa pozvala Teheran k popolni razjasnitvi okoliščin dogodka. Iransko priznanje je po ocenah britanskega premierja Borisa Johnsona "pomemben prvi korak", ki ga je treba izkoristiti tudi za zmanjšanje napetosti v regiji.
Ukrajina in Kanada, na krovu letala je bilo tudi enajst Ukrajincev in 63 Kanadčanov, sta od Teherana zahtevali temeljito preiskavo in kaznovanje odgovornih, Kijev od Teherana pričakuje tudi plačilo odškodnine in uradno opravičilo.
Evropska agencija za letalsko varnost (EASA) je medtem evropske letalske družbe opozorila, naj se do nadaljnjega izogibajo iranskemu zračnemu prostoru.
