"Iran je dal klofuto ZDA."
Ajatola Ali Hamenej, vrhovni verski voditelj Irana
"Vse je v redu."
Donald Trump, predsednik ZDA
Zgodilo se je. Iranska vojska je danes zgodaj zjutraj s skoraj dvema ducatoma raket, ki lahko nosijo večstokilogramske bojne konice, zadela najmanj dve ameriški oporišči, v katerih so bivali tudi vojaki iz drugih držav zveze Nato, v sosednjem Iraku. Napad ni bil nepričakovan, saj so verski in politični voditelji v Teheranu grozili, da se bodo "Velikemu satanu" maščevali za likvidacijo poveljnika iranske Revolucionarne garde, 62-letnega Kasima Sulejmanija, ki so ga rakete, izstreljene iz ameriškega brezpilotnega letala, med vožnjo z letališča v iraškem Bagdadu skoraj dobesedno sesule v prah in pepel. Do sinoči po našem času pa je vsem napetostim navkljub orožje ostalo v skladiščih.
Rakete in besede
Bolj so tolkle besede. Najprej je, že zjutraj, ajatola Ali Hamenej v televizijskem nagovoru narodu povedal, da je Iran z obstreljevanjem oporišč ameriške vojske v Iraku "dal klofuto" ZDA, ki jih je označil za sovražnico Irana. Hamenej je izpostavil, da "tovrstna vojaška akcija ni dovolj", ko gre za tako pomemben incident, kot je ubil umor Sulejmanija. "Kar je pomembno, je, da se mora končati pokvarjena prisotnost ZDA v regiji," je dejal. "Američani so regiji prinesli samo vojno in uničenje," je poudaril in dodal, da je Iran "opremljen proti nasilnežem sveta" in da mučeništvo ubitega generala kaže na "živost iranske revolucije v svetu".
Tudi iranski predsednik Hasan Rohani je poudaril namero, da preženejo ameriško vojsko z Bližnjega vzhoda. "Vi ste s Sulejmanijevega telesa odrezali njegovo roko, vaše noge pa bodo odrezane iz regije," je po poročanju iranskih medijev dejal na srečanju vlade. Kasneje je v televizijskem nagovoru dejal, da odgovor na likvidacijo Sulejmanija kaže na to, da "se ne umikamo pred ZDA". "Če so ZDA zagrešile (...), morajo vedeti, da bodo prejele odločen odgovor," je poudaril. "Če so pametni, na tem mestu ne bodo izvedli nobenega dejanja več," je povedal.
Eksplozivna umirjenost
Presenetljivo umirjeno se je odzval ameriški predsednik Trump. Vsa svetovna javnost je čakala, kaj bo povedal ob petih popoldne po našem času (seveda je zamujal skoraj pol ure), a naglasil je le to, da bo zoper iranske voditelje in podjetja v imenu ZDA uvedel nove sankcije. Ocenil je, da se Iran umika, zadeve pa se umirjajo. Sporočil je, da v iranskem raketnem napadu na oporišči v Iraku ni bil ranjen noben Američan. Poudaril pa je, bodo ZDA takoj uvedle nove sankcije proti Iranu, "dokler ne spremeni svojega obnašanja". Teheran mora po njegovih besedah opustiti jedrski program in nehati podpirati teroristične skupine. Iranu je sporočil, da so ZDA pripravljene skleniti mir s tistimi, ki ga želijo. Druge države podpisnice je pozval, naj odstopijo od jedrskega sporazuma z Iranom, od katerega je sam odstopil leta 2018. Evropske zaveznike je pozval, naj sprejmejo dogovor z Iranom, po katerem bo svet bolj varen in miren. Ni pa omenjal maščevanja za napad, ampak celo menil, da bi morala imeti zveza Nato večjo vlogo v Iraku.
Nesorazmerna moč
Primerjava vojaške moči ZDA in Irana je videti kot zgodba o Goljatu in Davidu. Združene države Amerike bodo letos za oboroževanje namenile več kot 700 milijard dolarjev, Islamska republika Iran jih je nedavno dobrih 15 milijard. ZDA imajo v bližini Irana skoraj ducat (znanih) vojaških oporišč, vključno s poveljstvom 5. mornariške flote v Bahrajnu. V državah, ki so blizu Iranu, imajo ZDA na tisoče vojakov, o njihovi podpori, zlasti letalski in raketni, lahko le ugibamo. V Siriji naj bi jih še zmeraj bilo okoli 800, v Iraku vsaj 6000, v Afganistanu od okoli 8000 do 14 tisoč, v Kuvajtu 14 tisoč, v Bahrajnu 7000, v Katarju 13.000, v Združenih arabskih emiratih pet tisoč, v Omanu okoli 600, v Savdski Arabiji tri tisoč in v Jordaniji prav toliko.
