Iranski korak nazaj

Natanko leto dni po tem, ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump pompozno razglasil, da odstopa od "škodljivega" sporazuma z Iranom glede ukinitve iranskega jedrskega programa v zameno za ukinitev sankcij, ki ga je poleg predstavnikov petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov z oblastmi v Teheranu sklenil bivši predsednik ZDA Barack Obama, je priletel pričakovani protiudarec. Iranski predsednik Hasan Rohani je uradno nehal spoštovati del določb sporazuma, o čemer je, sicer velik zagovornik sporazuma, seznanil ostale podpisnice, torej Kitajsko, Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo in Rusijo, pa tudi EU, pri čemer ni navedel podrobnosti. Iranske oblasti so sicer pojasnile, da ne bodo več omejevale rezerv težke vode in obogatenega urana.

Težka voda in obogateni uran

Sporazum, ki po mnenju mnogih politikov velja za eno največjih zmag razuma in mednarodnega prava zadnjega desetletja, se tako očitno bliža neslavni smrti. "Ukrepi ZDA, predvsem v zadnjem letu, a tudi pred njihovim izstopom, imajo jasen cilj, da povzročijo prekinitev izvajanja dogovora," je ob tem med obiskom v Moskvi povedal iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif, ki je bil poleg Rohanija najbolj zaslužen za umiritev razmer med islamsko republiko in Zahodom. "Iran je pokazal potrpežljivost, vendar pa je zdaj ocenil, da je primerno, da preneha upoštevati določene obveze in prostovoljne ukrepe v okviru sporazuma," je dodal minister, ki so ga menda celo predlagali za Nobelovo nagrado za mir. Poudaril je, da se Teheran ne umika iz dogovora, vendar pa ima Iran od včeraj pravico ravnati tudi drugače v skladu z določili sporazuma, da to stori, če druge strani ne upoštevajo dogovora.

Francija igra po svoje

Ostale podpisnice sporazuma so se ob tem razdelile na dva pola - tistega, ki se strinja z ZDA, in onega, ki ostaja zavezan sporazumu. Francoska obrambna ministrica Florence Parly včeraj ni želela izključiti možnosti, da bi Evropska unija znova uvedla sankcije proti Iranu, četudi je očitno govorila le v imenu svoje države. "Če ne bodo spoštovali teh zavez, se bo postavilo tudi vprašanje o ponovni uvedbi sankcij," je za francosko televizijo BFMTV povedala Parlyjeva. Pojasnila je, da so sankcije ena od možnosti, ki jih preučujejo.
​Toda Francija pri svojem trdem stališču očitno ostaja osamljena. Iz urada britanske premierke Therese May so namreč sporočili, da so izjemno zaskrbljeni zaradi iranske napovedi, a to v diplomatskem jeziku ne pomeni neke resne grožnje. "Ta dogovor je ključen sporazum, zaradi katerega je svet varnejši, in zagotovili bomo, da bo veljal, dokler bo Iran spoštoval zaveze," so poudarili in dodali, da se o nadaljnjih korakih posvetujejo s partnerji, predvsem Nemčijo in Francijo. Tudi Nemčija se zavzema za ohranitev sporazuma. "Mi kot Evropejci, kot Nemci bomo odigrali svojo vlogo in tudi od Irana pričakujemo izpolnjevanje v celoti," je povedal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert.
Rusija in Kitajska ostajata zavezani sporazumu. V Kremlju so poudarili, da je ruski predsednik Vladimir Putin svaril, da "bodo nepremišljene in arbitrarne odločitve, ki predstavljajo nespameten pritisk na Iran, vodile v neprijetne ukrepe, ki smo jim priča danes". Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Putina Dmitrij Peskov je dejal, da Rusija ostaja zavezana sporazumu in da trenutno ni alternativ zanj. Tudi Kitajska je vse strani pozvala k ohranitvi dogovora. "Ohranitev in izvajanje sporazuma sta odgovornost vseh strani," je povedal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang. "Vse strani pozivamo k zadržanosti, okrepitvi dialoga in izogibanju napetostim," je poudaril.