Predsednik italijanske vlade Giuseppe Conte je odstopil. Njegova vlada je bila 65. po vrsti, trajala je 509 dni, več od italijanskega poprečja, ki je 420 dni. Nič posebnega torej ne bi bilo, če se ne bi to dogajalo sredi pandemije, ko se Italijani ne morejo prosto gibati zunaj svoje dežele, ko so številne šole še zaprte, marsikje so zaprti tudi lokali in trgovine, v veljavi je policijska ura. Prav tako ne bi bilo nič posebnega, če se Italija ne bi utapljala v najhujši povojni gospodarski krizi z javnim dolgom, ki je presegel 170 odstotkov BDP, in če ji ne bi bilo treba do aprila pripraviti načrt za sredstva "Nove generacije EU", ki Italiji namenja 209 milijard evrov.
Natanko 509 dni je vzdržala Contejeva vlada, več od italijanskega povprečja
Omejena moč posameznikov
Prav slednje vprašanje je bilo vzvod, ki je pripeljal do krize. Conte je namreč nameraval imenovati posebno skupino osmih menedžerjev in 300 strokovnjakov, ki bi pod njegovim vodstvom upravljali ta denar. Takrat je strankam, ki so sestavljale koalicijo, prekipelo: pri Gibanju 5 zvezd so mrmrali, pri Demokratski stranki so ugovarjali, Matteo Renzi s svojo stranko Živa Italija pa je zapustil koalicijo. Italijanska demokracija, ki je nastala na pogorišču fašizma, ne daje posameznikom prevelike oblasti; vsi, ki so si jo hoteli prisvajati, so se morali sprijazniti s tem dejstvom. Pred Contejem je bil zadnji, ki se mu je to zgodilo, ker se ni sprijaznil, vodja skrajno desne stranke Liga in nekdanji podpredsednik vlade ter notranji minister Matteo Salvini. Neposredni povod za včerajšnji Contejev odstop pa je dejstvo, da bi morali danes ali jutri v parlamentu glasovati o spornem letnem poročilu pravosodnega ministra, in je bilo jasno, da bi pri glasovanju v senatu vlada padla. Conte je z odstopom preprečil parlamentarno nezaupnico.
Besedo ima zdaj predsednik republike Sergio Mattarella, ki si je včeraj vzel nekaj časa za premislek. Posvetovanja s strankami bo uradno začel v sredo popoldne, ključni dan bo šele četrtek. To je čas, ki ga imajo stranke na voljo. Trenutno obe veliki koalicijski stranki podpirata novo vlado s Contejem na čelu in pristajata na povratek Renzijeve stranke v koalicijo. To so seveda prve izjave. Če je po eni strani res, da je opcija obnovitev sedanje levosredinske koalicije, o mandatarju očitno ni enotnih pogledov; veliko je namreč govora o možnosti drugih kandidatov, krožijo celo nekatera imena, ampak niso relevantna, ker je očitno še prezgodaj za to.
Del desnice za predčasne volitve
Desna sredina, kjer je Salvinijeva Liga najmočnejša stranka, se z besedami ogreva za predčasne volitve, ker ji javnomnenjske raziskave napovedujejo premočno zmago, alternativno pa predlagajo nekakšno vlado nacionalne enotnosti, ki bi jo sestavljale vse parlamentarne stranke. Ta opcija ni realna, gre samo za pridobivanje naklonjenosti volivcev s populističnimi gesli.
Obstajajo pa znotraj desne sredine nekatere sredinske stranke in strančice, ki bi bile pripravljene podpirati vlado leve sredine oziroma vanjo tudi vstopiti in se tako izogniti nevarnosti predčasnih volitev. Nekateri domnevajo, da bi se za tako opcijo odločil celo vodja stranke Naprej, Italija Silvio Berlusconi. Sam zagotovo ne bi zase zahteval nič, verjetno niti ministrskih mest, ampak bi pristavil lonček svojih gospodarskih interesov pri investicijah z evropskim denarjem. Tu bi se lahko razbila enotnost desne sredine in oči so uprte v predsedniško palačo: Salvini namreč vztraja, da se morajo stranke desne sredine skupaj udeležiti posvetovanja s predsednikom republike in Berlusconija celo omenja kot možnega kandidata za predsednika republike, ki ga bo parlament volil čez leto dni. Kaže, da manjše sredinske stranke tega nočejo in da bi se tudi Berlusconi rad sam srečal s predsednikom republike.
Skratka, vse je še odprto. Edino, kar je v tem trenutku jasno, je, da volitev za zdaj ne bo. Če jih ne bo zdaj, jih ne bo niti kasneje. Italijanska ustava namreč predsedniku republike prepoveduje razpust parlamenta v zadnjih šestih mesecih mandata, to je od julija letos dalje. Potem si bodo poslanci in senatorji za šest mesecev oddahnili.
