Špansko vrhovno sodišče je včeraj zavrnilo vrsto predlogov za prisotnost mednarodnih opazovalcev na sojenju devetim katalonskim zapornikom - tudi med drugim na primer mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International -, zoper katere se bo po več kot letu dni proces, zaradi katalonskega referenduma o neodvisnosti, začel 12. februarja, obenem pa odločilo, da bo kot eno od prič zaslišalo evropskega poslanca, nekdanjega slovenskega zunanjega ministra Iva Vajgla, so sporočili iz poslančeve njegove pisarne.
"Povabilo sodišča, da pričam na procesu, bom sprejel z veseljem in odgovornostjo. Prepričan sem, da gre za politični proces, za katerega bi bilo bolje, da se v nobeni državi članici Evropske unije ne bi mogel zgoditi. Pričal bom kot vodja skupine Platforma dialog EU - Katalonija, ki se od vsega začetka zavzema za pravico Kataloncev, da suvereno odločajo o svoji usodi in da lahko to storijo na najbolj demokratičen načina - z referendumom," pravi Vajgl.
"Za nasilni poseg v to pravico, ki se je zgodil 1. oktobra 2017, ni opravičila," nadaljuje, "enako kot ga ni za množične aretacije in zapor, ki je bil odrejen za izvoljene katalonske politične predstavnike vlade, parlamenta in civilne družbe. Eno izmed mojih pomembnih sporočil bo tudi, da je Slovenija dosegla svojo neodvisnost na demokratičen in miroljuben način na podlagi referenduma.“
Kot pričo je vrhovno sodišče, navaja spletni medij Caralana News, med drugim zavrnilo tudi španskega kralja Filipa in nekdanjega katalonskega predsednika v izgnanstvu Carlesa Puigdemonta.
V petek so devet katalonskih voditeljev iz katalonskih zaporov prepeljali v madridske, tam bodo ves čas sodnega postopka. Med "več sto pričami" bo zaslišan tudi nekdanji španski premier Mariano Rajoy, ki je bil na položaju v času referenduma o katalonski neodvisnosti. Potem ko so katalonske oblasti konec oktobra istega leta enostransko razglasile neodvisnost Katalonije, je odstavil katalonsko vlado in razpisal predčasne volitve. Na sojenju, ki naj bi trajalo okoli tri mesece, bodo zaslišali še nekdanjo Rajoyevo namestnico Sorayo Saenz de Santamaria, nekdanjega katalonskega predsednika Arturja Masa in županjo Barcelone Ado Colau.
Pred odhodom iz Barcelone so se po poročanju katalonske televizije TV3 Katalonci, ki jih čaka špansko sojenje, srečali s katalonskim predsednikom Quimom Torro in več člani katalonske vlade. Podpret jih je prišlo tudi več deset zagovornikov neodvisnosti, ki so se zbrali pred zaporom. Nato se je na izredni seji sestala tudi katalonska vlada. "Sojenje bo za vedno spremenilo našo državo in odnos s kraljevino Španijo," je Torra, ki je pred tedni bil na obisku tudi v Sloveniji, povedal na novinarski konferenci po seji. "Izkoristiti moramo to priložnost, da opozorimo na represivna dejanja španske države,"
Skupaj bodo sodili 12 nekdanjim političnim in civilnodružbenim voditeljem Katalonije, trije se bodo branili s prostosti. Špansko tožilstvo zahteva zaporne kazni od 7 do 25 let, najvišjo za nekdanjega podpredsednika vlade Oriola Junquerasa. Med drugim so obtoženi upora in zlorabe javnih sredstev. Štirje od priprtih borcev za neodvisnost so decembra približno dva tedna protestno gladovno stavkali, proti blokadi ustavnega sodišča glede njihove pritožbe na pripor.
Katalonskim voditeljem bodo sodili zaradi njihove vloge pri razpisu referenduma o katalonski neodvisnosti, ki je kljub prepovedi španskih sodišč potekal 1. oktobra 2017. Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra istega leta potrdil resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije. Zaradi potrditve resolucije je španska vlada Kataloniji začasno odvzela avtonomijo ter prevzela naloge in pristojnosti katalonske regionalne vlade, ki jo je odstavila. Po prisegi nove katalonske vlade junija lani je Katalonija znova dobila avtonomijo. Po enostranski razglasitvi neodvisnosti so se močno zaostrili odnosi med Barcelono in Madridom, ki so se nekoliko otoplili, ko je junija lani vodenje vlade v Barceloni prevzel Torra, v Madridu pa socialist Pedro Sanchez. Oba voditelja sta se dvakrat tudi srečala, nazadnje decembra lani. Tudi med Sanchezom in Torro so sicer letele ostre besede, med drugim zato, ker je Torra Katalonce pozval, naj uberejo podobno pot v neodvisnost kot Slovenija.
V dneh pred začetkom sojenja se je še dodatno poglobil tudi razdor med Junquerasovim in Puigdemontovim taborom. Junqueras je bil do svojega nekdanjega nadrejenega kritičen, ker je pobegnil v Belgijo, ne da bi ga bil o tem obvestil.
