Izrael ruši politične rekorde: Četrte volitve v dveh letih

Vojislav Bercko Vojislav Bercko
23.03.2021 05:00
Predčasne volitve v Izraelu so znova videti kot referendum o premierju Benjaminu Netanjahuju.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Benjamin Netanjahu (v sredini) je bil v zadnjih tednih prisoten vsepovsod.
EPA

Izraelci rušijo rekorde. Danes v manj kot dveh letih že četrtič odhajajo na parlamentarne volitve, ki pa postajajo bolj kot izbiranje članov 120-sedežnega parlamenta referendum o tem, ali naj premier z najdaljšim stažem v izraelski zgodovini, 71-letni Benjamin Netanjahu z vzdevkom Bibi, še naprej vodi državo. Javnomnenjske raziskave so kazale na nadaljevanje politične agonije zadnjih dveh let: desni politični blok pod Netanjahujem, podkrepljen s prikimavanjem vplivnih skrajno desnih, ultraortodoksnih verskih strank, naj bi prejel 60 glasov, levi politični pol pa prav toliko. Če ne bo bo velikih presenečenj, se obetajo dolgi meseci političnih kravjih kupčij ali pa nove volitve. Toliko volitev v tako kratkem času ni bilo niti v zgodovini tradicionalno politično nestabilne Italije.

​Kdo lahko pokliče Pfizer in Moderno?

Če je Bibi Netanjahu s svojo stranko Likud, ki državo neprekinjeno vodi od leta 2009, na izraelskem političnem prizorišču stalnica, pa se karte na levici neprestano mešajo. Laburisti, ki so do preloma tisočletja neprenehoma vodili državo, so davna preteklost, to pa se obeta tudi Modri in beli stranki bivšega načelnika generalštaba Benjamina "Benija" Ganca, ki je zasijala na dvojnih prejšnjih volitvah, ko je po odstotkih za nekaj decimalk celo prehitela Likud. Zdaj bo Modra in bela stranka očitno plačala visoko ceno, ker je lani stopila v veliko koalicijo z Likudom - prejela naj bi zgolj okoli pet odstotkov glasov in se morda sploh ne bo uvrstila v parlament.

Volitve nedvomno bolj kot karkoli zaznamuje pandemija covida-19 in vse, kar je povezano s tem. Palestinsko vprašanje je daleč v ozadju, o tem, ali bi/bo kdaj napočil čas za dve državi za dva naroda, kot to želi in zahteva mednarodna skupnost, razmišlja le petina volivcev. Bolj jih skrbita gospodarska usoda države in seveda preživetje, izraelska ekonomija se je namreč v letu pandemije silovita skrčila. Četudi so najmočnejše gospodarske panoge s področja visoke tehnologije, Izrael trpi zaradi umanjkanja turizma. Edino, kar se ni kaj dosti spremenilo, sta proizvodnja in izvoz mogočne orožarske industrije.

Toda Netanjahu največ stavi na svojo uspešno kampanjo cepljenja proti covidu-19. Tu je Izrael z naskokom najuspešnejša država na svetu. V devetmilijonskem Izraelu se je do zdaj z dvema odmerkoma Pfizerjevega cepiva cepilo okoli štiri milijone prebivalcev, kar mu zavidajo številne države, osnovna precepljenost je več kot polovična. Netanjahu si lasti zasluge za uspešno kampanjo, ker je že zgodaj stopil v stik s farmacevtskimi družbami. "Veste, koliko predsednikov in premierjev pokliče Pfizer in Moderno? A ne odgovorijo na klic. Ko pokličem jaz, sprejmejo klic," se je pohvalil.

​Bivši sodelavci - najhujši nasprotniki

Netanjahu upa tudi, da si bo večjo podporo zagotovil zaradi zgodovinskih sporazumov o normalizaciji odnosov s štirimi arabskimi državami - Združenimi arabskimi emirati, Bahrajnom, Marokom in Sudanom. Ti sporazumi po njegovem mnenju pomenijo začetek novega obdobja za Bližnji vzhod. V zadnjih tednih je pospešeno snubil tudi izraelske Arabce, kot v državi imenujejo Palestince, ki imajo volilno pravico. Kar je na nek način paradoksalno; Bibijeva vlada, v kateri bi se na mestu premierja sicer v štirih letih morala izmenjevati z Gancem, pospešeno gradi judovske naselbine na anektiranem Zahodnem bregu ter nenehno duši palestinsko območje Gaze, kjer ne bodo nikdar pozabili, da je zadnje vojne proti njim izvedel prav politično-vojaški dvojec Netanjahu - Ganc. Palestinci mu neskončno zamerijo, da je prestolnico Izraela po diplomatskem priznanju bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa dokončno prestavil v Jeruzalem, ki naj bi bil po vseh deklaracijah Združenih narodov prestolnice obeh držav, judovske in palestinske. Zgolj mimogrede: Netanjahu je na telefonski klic novega ameriškega predsednika Joeja Bidna čakal več kot deset dni - kar je bilo včasih nepredstavljivo.

Glede na ankete je Netanjahujev glavni tekmec njegov nekdanji partner Jair Lapid iz stranke Ješ Atid. Nekdaj vidni član Likuda Gideon Sar pa je ustanovil novo stranko, s katero se bo pomeril z Likudom. V upanju, da bo na svojo stran pridobil čim več desničarskih volivcev, je Netanjahu v zadnjih dneh kampanje obiskal judovsko naselbino Kfar Ecion na zasedenem Zahodnem bregu. Judovskim prebivalcem skupnosti na okupiranem ozemlju, ki so po mednarodnem pravu nezakonite, sta dvorila tudi Netanjahujeva desničarska tekmeca Gideon Sar in bivši obrambni minister Naftali Benet. Netanjahu je naseljence opozoril, da bi bil glas proti Likudu strašna napaka, ki bi lahko privedla do levičarske vlade. "Glasujte za Likud. Oblikovali bomo močno, stabilno, desničarsko vlado," jih je pozval.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta