Izraelski premier Netanjahu je moral popustiti

Pregovorno neuklonljivi izraelski premier Benjamin "Bibi" Netanjahu je moral popustiti. Reformo pravosodja, ki jo mnogi imenujejo kar pravosodni državni udar, je moral po tednih protestov, ki so se samo še stopnjevali, preložiti za nekaj časa oziroma začasno zamrzniti. O njej bi rad dosegel dogovor z opozicijo. Takšen pakt v politično povsem razdeljenem Izraelu se zdi praktično nemogoč, zaradi popuščanja pa si je Bibi nakopal nasprotovanje v lastni vladi, kjer je nekaj ministrov skrajno desnih nacionalističnih in ultraortodoksnih strank zagrozilo z odstopom. Za težave je seveda okrivil "ekstremno manjšino, ki da skuša Izrael potegniti v državljansko vojno".

Netanjahu je v nedeljo odstavil obrambnega ministra, admirala Joava Galanta, ki je pozval k ustavitvi reforme in opozarjal, da je zaradi nje ogrožena nacionalna varnost, saj se rezervisti, vključno s pripadniki elitnih enot, v znak protesta nočejo več udeleževati usposabljanj. To je bila očitno kaplja čez rob; na desettisoče ljudi se je zgrnilo na ulice in vztrajalo celo noč, glavni sindikati so razglasili splošno stavko, zaradi katere je bilo med drugim zaprto glavno telavivsko letališče Ben Gurion. Bibi je sicer preko družbenih omrežij k protestom pozval svoje podpornike in tudi tisoči njih so se zbrali pred vrhovnim sodiščem v podporo reformi. A odločitev je bila že sprejeta, na preložitev je pristal tudi najglasnejši zagovornik reforme v vladi, minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, ki je še zjutraj grozil z odstopom in posledičnim razpadom vladne koalicije ter trdil, da se vlada protestom ne sme ukloniti. "Ne smemo ustaviti reforme pravosodnega sistema in ne smemo popustiti anarhiji," je zapisal na twitterju. A si je premislil v zameno za ustanovitev nacionalne garde, ki bo neposredno pod njegovim poveljstvom. Kaj naj bi ta počela ob vseh policijskih in vojaških enotah, ni jasno niti Izraelcem.

Za kaj pri vsem skupaj gre? Povedano preprosto, z reformo bi se zamajalo ravnovesje med tremi vejami oblasti, zakonodajno, izvršno in sodno, saj bi slednja izgubila svojo moč in neodvisnost. Netanjahu in njegovi zavezniki trdijo, da je reforma potrebna za odpravo neravnovesja moči med parlamentom in vrhovnim sodiščem. Cilj je povečati moč poslancev in znatno omejiti možnosti vrhovnega sodišča, da razveljavi zakone in vladne odločitve. Prav tako želijo vladi zagotoviti nadzor nad imenovanjem vrhovnih sodnikov. Zdaj jih imenuje odbor, sestavljen iz politikov, sodnikov in članov odvetniške zbornice. In kar je pomembno z aktualnega političnega vidika: z navadno večino v knesetu bi omogočili razveljavitev sodb vrhovnega sodišča. Odpravili bi tudi pooblastilo sodišča, da posameznikom s kazensko evidenco prepove opravljanje visokih funkcij. Konkretno bi to pomenilo, da bi premier Netanjahu, zoper katerega tečejo sojenja zaradi treh kaznivih dejanj z elementi korupcije, lahko za časa svojega mandata užival svojevrstno imuniteto, saj bi lahko koalicijski poslanci zlahka razveljavili tudi pravnomočno sodbo zoper njega. V drugem primeru, torej glede prepovedi opravljanja funkcij, pa gre za razsodbo vrhovnega sodišča, ki je 18. januarja odločilo, da mora premier zamenjati obsojenega ministra za zdravje in notranje zadeve Arja Derija. Ker je bil Deri že večkrat obsojen, je kneset decembra spremenil zakon, ki je dotlej prepovedoval imenovanje pravnomočno obsojene osebe na ministrski položaj, da je Deri, ki vodi ultraortodoksno judovsko stranko Šas, sploh lahko postal minister.