Izšel je manjšinski zbornik: Kako izkoristiti prednosti raznolikosti

Pri Pavlovi hiši oziroma pri Kulturnem društvu člen sedem za Slovence na avstrijskem Štajerskem je te dni izšel letni zbornik, poimenovan z rimsko številko VII, torej Sedem. Revija, sijajno grafično oblikovana v Milimetru Mariborčana Matjaža Wenzla, na 306 straneh prinaša raznolika besedila okoli 20 avtorjev in fotografski material o dejavnosti društva in Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu od leta 2022 do konca minulega leta. 

Zgodovinar in umetniški vodja Pavlove hiše David Kranzelbinder v uvodniku popiše rdečo nit aktualnega zbornika, ki je znova dosledno dvojezičen, v nemščini in slovenščini, nekaterim tekstom pa je dodana še angleška različica. Uvodničar namreč opozori, da v Evropi, natančneje v Ukrajini, divja vojna "svetovnih razsežnosti". Spomni, kako je bil že v preteklosti ne samo tam zanikan obstoj naroda, kulture in jezikovne skupnosti. Zato opozori na avstrijsko-judovskega pisatelja in novinarja Josepha Rotha, ki je že po prvi svetovni vojni potožil, da je ukrajinski narod ostal brez neodvisnosti in je razdeljen med štiri države. "Nacionalna in jezikovna enotnost je lahko prednost in moč, nacionalna in jezikovna raznolikost pa je to vedno," citira Kranzelbinder Rotha. "Avstrija dolguje državno pogodbo moči slovensko govorečih borcev za svobodo. Pravice, ki so bile manjšinam zagotovljene v tem dokumentu (v sedmem členu, op. bj) še vedno niso bile v celoti uresničene. Izkoristimo mir, ki ga imamo, da izkoristimo prednosti raznolikosti!" pozove.  

Tako je v zborniku predstavljeno delo Tetjane in Jevgenija Pavlova. Prva je ukrajinska teoretičarka, njen soprog pa velja za očeta harkovske fotografske šole. Pavlova hiša je v sodelovanju s festivalom Štajerska jesen v Gradcu pripravila razstavo tega ukrajinskega subverzivnega umetnika še v časih Sovjetske zveze v prekmurskem Gradu in predstavila še film o vojni v Ukrajini. Kar pet razstav je združeval projekt Culture Transfer III na Mostu prijateljstva čez Muro med obema Radgonama ter v nekdanji slovenski in avstrijski carinarnici. Razstava Sledi, ki je del projekta, se je osredotočila na 80. obletnico izgona slovensko govorečih prebivalcev avstrijske Koroške. Otvoritev projekta je posebej pozdravil tudi štajerski deželni glavar Christopher Drexler z besedami: "Zaradi ruskega zločinskega napada na Ukrajino se še bolj zavedamo, kako pomembno je mednarodno sodelovanje, razumevanje in partnerstvo - prijateljstvo." 

Čez mejo je Društvo sodelovalo tudi pri festivalu CestArt. V slovenski Gornji Radgoni je nastopila avstrijska skupina Praprotnice, na vrtu Pavlove hiše pa vroči raper Leopold I., ki je obnorel slovensko javnost s pesmimi v radgonskem dialektu in je sploh prvič nastopil v tujini, čeprav le 500 metrov zračne črte proč od doma svojih staršev. Še ena, ki je odraščala v Gornji Radgoni, sodeluje v zborniku, namreč Norma Bale z odlokom iz svoje knjige Ptice dronovke. 

Kako se je nekoč zatiral jezik, sta v zborniku popisala Peter Čede in Dieter Fleck, geografa z graške Univerze Franca in Karla, ki sta vzela v precep danes že nekoliko pozabljeno, a "za lase privlečeno vindišarsko teorijo". Skoraj pozabljen je tudi baron Andrej Winkler, ki je "veliko prispeval k uveljavljanju slovenščine", kot je zapisal avtor teksta v zborniku in tudi knjige o baronu Jože Šušmelj. O tridesetih letih prijateljskega povezovanja s kratkim pregledom slovenskih društev v Gradcu piše Kasilda Bedenk, lektorica za slovenščino in prevajalka v nemščino. Kako dvojezični klub Rotary presega državne meje, je popisala zgodovinarka in novinarka Alexandra Kofler. Laura Fekonja Fonteyn, ki poučuje na Inštitutu za slavistiko in Inštitutu za teoretično in uporabno prevodoslovje Univerze v Gradcu, je prispevala članek o učenju slovenščine v domačem okolju in šoli. Prispevek o različnih šolskih sistemih je dodala Tatjana Vučajnk, ki poučuje didaktiko na Univerzi v Celovcu. Reportažo Najboljša dva tedna v letu je napisal Andreas Stangl, ki se je udeležil poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani, Pavlovo hišo pa je v tem času obiskal tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen.

No, zanimivih in poučnih tekstov je še več, svoj izvod si lahko naročite na elektronskem naslovu Pavlove hiše.