Boris Jaušovec
Bosno in Hercegovino (BiH) še razburja spominska slovesnost za srbske žrtve hrvaške osvobodilne vojaške akcije Oluja, torej Nevihta, ki so jo prejšnji teden pripravili v Prijedoru. Prvič sploh je bil spominski dan pripravljen v Republiki srbski, ki je bosansko-hercegovska entiteta.
Na Hrvaškem je sicer 5. avgust eden največjih državnih praznikov. Na ta dan, osrednja državna proslava je bila tudi letos v Kninu, slavijo zmago iz leta 1995. Z Nevihto si je takrat država povrnila veliko večino državnega ozemlja, namreč več kot 10 tisoč kvadratnih kilometrov od Petrinje pa skoraj do Šibenika. S to akcijo se je med 4. in 7. avgustom 1995 tudi po štirih letih končala vojna, ko so omenjeno ozemlje ob pomoči proslule JLA zasedli srbski uporniki in nasprotniki hrvaške državnosti ter razglasili tako imenovano srbsko Krajino. Srbi, ne le ti iz tako imenovane Krajine, pa te dni poraz izpred 28 let doživljajo ne le kot svoj poraz pač pa tudi kot etnično čiščenje. Srbija to tragično srbsko obletnico skupaj z Republiko srbsko že devet let zaznamuje dan prej, 4. avgusta, in to kot dan spomina na trpljenje in pregon Srbov.
Najprej je predvsem muslimanske prebivalce BiH neprijetno presenetilo, da so spominsko prireditev pripravili v Prijedoru. Prijedor je bil vendar med bosansko vojno v devetdesetih letih prizorišče težkih izživljanj Srbov nad nesrbskimi prebivalci. Tam so morali muslimani v javnosti imeti na rokavih bele trakove, tako kot Judi Davidovo zvezdo v času nacističnega rajha. Leta 1992 so v bližini mesta postavili celo koncentracijska taborišča Omarska, Keraterm in Trnpolje. Ubitih je bilo 3176 civilistov nesrbske narodnosti. Mesto še danes ravna sramotno, saj niti 102 ubitima prijedorskima otrokoma ne želi postaviti spominskega obeležja, čeprav si preživeli straši za to prizadevajo že leta. Ker pač niso bili Srbi.
Fotofalsificiranje v Italiji
Fotofalsificiranje zgodovine poznamo tudi na Slovenskem. V Italiji so v ilustracijo svojega praznika dneva spomina na žrtve fojb večkrat uporabili fotografijo streljanja slovenskih talcev, fantov iz Dan, med drugo svetovno vojno v Loški dolini. Strelski vod je vod italijanskih okupatorjev. Pred fojbami je torej bilo fašistično nasilje, toda v uradni naraciji italijanske države na to dejstvo zmeraj manipulativno pozabijo, omenjeno fotografijo pa za propagandni namen vseeno dodajo.
Osrednja govornika sta bila srbski predsednik Aleksandar Vučić in predsednik Republike srbske Milorad Dodik. Med Dodikovim nastopom se je za njim na velikem platnu pojavila slika pregnane ženske v ruti in z dojenčkom v naročju. Čez nekaj dni se je izkazalo, da to ni srbska žrtev Oluje. Šokirana se je oglasila, kot je pisal novinarski portal Vijesti.ba, Nermina Mujkić Gušo in povedala, da je trimesečna dojenčica na sliki ona, v rokah pa jo drži njena mati Sabina Mujkić. Slika je nastala ob padcu Žepe leta 1995 in prikazuje Bošnjake, ki so se rešili pred genocidom, ki so ga Srbi zagrešili v ne tako oddaljeni Srebrenici. Posnel jo je fotoreporter Joël Robine, prva pa objavila francoska tiskovna agencija AFP.
"Zame je ta zloraba fotografije ponižanje in še ena klofuta moji družini," je dejala Nermina Mujkić Gušo in pojasnila, da se že pet, šest let natančno ve, kako in kje je fotografija nastala, saj je bila z vsemi pojasnili objavljena tudi v več knjigah, ki govorijo o žrtvah v Žepi. No, fotografijo v Prijedoru je prispevala beograjska agencija Pozitiv, ki se je v začetku tedna vsem prizadetim za "nenamerno napako" opravičila.
