Kaj se bo zgodilo z banko slovenskih Korošcev v Avstriji, ko jo bodo kupili Rusi?

Celovška Posojilnica Bank eGen je nemara tik pred prodajo, saj vpleteni napovedujejo, da bodo avstrijske finančne oblasti, to je FMA (Finanzmarktaufsicht), prodajo dovolile že do konca meseca ali vsaj do konca leta.

Posojilnica je zadružna banka in je zelo pomembna banka za gmotni položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Njen večinski lastnik je sicer avstrijska banka Raiffeisen, ki pa se je lani odločila za prodajo Posojilnice. Kupec je Sova Capital Ltd., investicijska firma, licencirana v Veliki Britaniji. Konec leta 2019 je razpolagala s 396 milijoni dolarjev kapitala, dobiček po plačilu davkov pa je znašal 65 milijonov ameriških dolarjev. Zaposluje 200 sodelavcev in deluje v več kot 40 državah sveta.

Ohranili bodo dvojezičnost

Z zastopnico oziroma tiskovno predstavnico Sove Katharino Scheyerer-Janda z Dunaja smo govorili po telefonu in potrdila je, da so kupci optimistični, da bodo od finančnih oblasti, to je od FMA in avstrijske centralne banke, pa tudi od Evropske centralne banke dobili vsa dovoljenja za nakup Posojilnice. Sploh je Sova po brexitu pričela iskati primerno banko za nakup v Evropski uniji in jo je našla v Avstriji, kjer je investicijska klima dobra, bančniki so vrhunsko izobraženi, država ima v uniji centralni položaj. Cena naj bi se gibala okoli 50 milijonov evrov, se sliši. Naša sogovornica je dodala, da kani Sova v Posojilnico vložiti še dodatnih 20 milijonov evrov, "da bi Posojilnica lahko postala večji igralec na investicijskih trgih". Kupci po njenem v banki, ki je menda uspešno sanirana, vitka, kot rečejo, vsaj v začetku ne bodo odpuščali, pač pa bodo osebje še okrepili. Tako nameravajo njeno ekspozituro odpreti tudi na Dunaju, sedež ohraniti v Celovcu in tudi vse njene filiale na južnem avstrijskem Koroškem. Katharina Scheyerer-Janda je potrdila, da bodo novi lastniki okrepili spletno bančništvo in očuvali dvojezični značaj banke, ki jo razumejo kot usmerjeno v mednarodni prostor, saj ima Posojilnica tudi številne stranke v Sloveniji in na Hrvaškem. "Posojilnica se zdi Sovi idealna banka," je dodala Scheyerer-Janda, "ima zvesto klientelo, je uspešna in, kot rečeno, mednarodno usmerjena."

Priznavanje dvojezičnosti so pozdravili na nedavnem občnem zboru Društva slovenskih zadružnikov. Predsednik društva Rudi Vouk nam je povedal, da so obljube Sove obetavne in da zadružniki upajo, da bo sodelovanje z novimi lastniki boljše, kot je bilo zadnji dve leti z Raiffeisnom. "Raiffeisen namreč nekako ni spodbujal poslovanja Posojilnice v Sloveniji, kar bi Sova lahko znova storila. Seveda bo verjetno interni poslovni jezik poslej angleški, ampak je bil že tudi doslej samo nemški. Veliko bolj važno je, da bo Posojilnica do svojih strank ohranila dvojezično ponudbo, saj so te stranke v večini koroški Slovenci in da bo tudi od osebja zahtevala znanje slovenščine," poudarja Vouk.

Izstisnjenja ne bo

Povejmo še, da FMA pred letošnjim poletjem Raiffeisnu ni odobrila njene namere, da bi zadružno banko Posojilnico preoblikovala v delniško družbo. Raiffeisen je pred letom in pol celo razpustil upravni odbor Posojilnice, ker je menil, da ga zavlačuje oziroma ovira preoblikovanje v delniško družbo. "No," povzema Vouk, "Raiffeisen je tako od FMA dobil klofuto in zadružna struktura naše banke ostaja. Če bi Raiffeisen oblikoval delniško družbo, bi morala Posojilnica zaprositi tudi za novo licenco in šele to bi podaljšalo ves prodajni proces. Torej smo zadružniki dobili potrdilo, da smo imeli prav." Sova bo torej dobila dovoljenje za nakup Raiffeisnovega deleža, ki naj bi bil med 95 in 97 odstotki. Vouk pravi, da s tem ni nič narobe, saj je ta delež pač na trgu in se ga da kupiti in prodati.

Nekdanji član razpuščenega upravnega odbora Feliks Wieser pa nam je povedal: "Če bi Raiffeisen dobil dovoljenje za preoblikovanje zadružne banke v delniško družbo, bi gotovo sledilo izstisnjenje kakšnih devet tisoč zadružnikov. Tako pa upamo, da zadružniki ostajamo v Posojilnici."

Kljub temu koroški Slovenci obžalujejo, da v matični Sloveniji njihovih težav in zadreg z lastno banko na avstrijskem Koroškem nihče ni opazil. "Slovenske banke so tako raje kupovale tuje banke na jugu, v nekdanji skupni državi, nam pa roke ni nihče ponudil," je z grenkobo povedal eden od naših sogovornikov čez severno mejo. In pri tem verjetno cikal na nakup Komercijalne banke v Beogradu za 387 milijonov evrov po Novi Ljubljanski banki pred slabim letom dni.