Avgusta 1941, še preden so ZDA vstopile v drugo svetovno vojno, sta se ob obali Nove Fundlandije prikrito sestala britanski premier Churchill in predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt, da bi se pogovorila o povojni organizaciji sveta. Pred podobno nalogo so dobri dve desetletji poprej stali udeleženci pariške mirovne konference, a jim je spodletelo. Churchill in FDR sta na tajnem srečanju spisala Atlantsko listino, ki je opredelila skupna načela in institucije, ki še danes tvorijo osnovo mednarodnega reda. Konferenca Bretton Woods je leta 1944 postavila temelje Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in drugih globalnih finančnih institucij; kmalu zatem je sledila ustanovitev OZN.
Po kitajskih gospodarskih reformah v poznih sedemdesetih letih 20. stoletja in propadu Sovjetske zveze leta 1991 so se lahko začele uresničevati sanje o resnično globalnem multilateralnem upravljanju, kakršnega je predvidevala Atlantska listina. Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) iz dobe sporazuma Bretton Woods je leta 1995 zamenjala Svetovna trgovinska organizacija (WTO) in v manj kot dveh desetletjih se je delež svetovnega BDP, ki ga predstavlja trgovina, povzpel s 40 odstotkov na več kot 70. V tej zlati dobi multilateralizma, globalizacije ter socialnega in ekonomskega razvoja se je več kot milijarda ljudi rešila iz skrajne revščine, demokracija pa je postala globalni standard. Toda jasno je postalo, da drugo desetletje 21. stoletja označuje začetek drugačne dobe. Spomini na zgodnja leta mednarodnega reda in na tragedije, zaradi katerih je postal nujno potreben, so zbledeli z menjavo generacij. Pojavile so se nove sile, ki v čedalje bolj multipolarnem kontekstu izzivajo nadvlado Zahoda, ob nedavnem porastu avtoritarnih režimov pa se porajajo vprašanja o prihodnosti demokracije.
Čeprav so se osnovne strukture povojne ureditve sveta ohranile, jih spodjedajo ruski revizionizem, kitajska asertivnost, ameriško sejanje razdora in evropska negotovost. Pred kratkim smo se na povabilo uglednih možganskih trustov, ameriškega Atlantskega sveta in kanadskega Centra za mednarodno inovacijo vodenja sestali oblikovalci politike in misleci iz 19 različnih držav, da bi načela Atlantske listine prilagodili na ta nevarni novi svet.
Drugo desetletje 21. stoletja označuje začetek drugačne dobe
