Nocojšnje srečanje med predsednikom španske vlade Pedrom Sanchezom in predsednikom Katalonije Perejem Aragonesom ni bilo prvo, zgodilo pa se je prvič po delni pomilostitvi deveterice političnih zapornikov, ki so pred nekaj dnevi zapustili zapor. Vendar pa je bilo to prvo uradno srečanje v predsedniški palači v Madridu, kjer je Sanchez pred leti že sprejel takratnega katalonskega predsednika Quima Torro, ki so ga potem odstavili, ker ni odstranil transparenta s predsedniške palače v Barceloni. Včerajšnje srečanje vsekakor pomeni začetek nove etape v odnosih med Barcelono in Madridom, odkar si je Sanchez izposloval nekakšno dveletno premirje, češ da se bodo v tem času pogajali o prihodnosti Katalonije.
Danes od sestanka nihče ni pričakoval konkretnih rezultatov. Je pa ga vendarle otežilo dejstvo, da se je v dogajanja med špansko državo in Katalonijo ponovno vključilo računsko sodišče. To je namreč prav te dni, včeraj in v ponedeljek, pozvalo na zagovor 41 politikov, funkcionarjev in visokih uradnikov v zvezi s promocijo Katalonije pred referendumom leta 2017. Računsko sodišče zahteva plačilo milijonskih kazni poleg tistih, ki so jih že morali plačati najvidnejši politiki: 4,9 milijona evrov nekdanji predsednik Katalonije Artur Mas in dva člana njegove vlade za prvi neformalni referendum o osamosvojitvi leta 2014 ter še 4,1 milijona evrov obsojenci na madridskem procesu. Zdaj se je računsko sodišče zapičilo v vlado Carlesa Puigdemonta. Od Puigdemonta zahteva 1,9 milijona evrov, milijonske zahteve pa zadevajo tudi vrsto drugih predstavnikov njegove uprave.
V Kataloniji obstaja solidarnostna blagajna, ki je bila doslej sposobna kriti sodne in odvetniške stroške ter denarne kazni. Toda nove zahteve sodišča, 416 milijonov evrov, presegajo njene razpoložljivosti, kar pomeni, da celotna garnitura, ki je leta 2017 organizirala referendum, tvega zaplembo vsega premoženja. Gre za katalonsko politično in intelektualno elito. Sem spada Andreu Mas-Colell, ekonomist svetovnega slovesa, profesor na Berkleyju in Harvardu, ki je bil kratek čas katalonski minister za finance. Od njega sodniki zahtevajo 2,8 milijona evrov. Od nekdanjega generalnega sekretarja službe za mednarodno sodelovanje Diplocat Alberta Roya pa hočejo 3,6 milijona. Roy se je odzval z besedami, da "nočejo ničesar pustiti, da ne bomo imeli od česa živeti".
Teh kazni seveda delna amnestija izpred nekaj dni ne izvzema. Računsko sodišče ni del veje španskega pravosodja, ampak je izraz politike. Trenutno ga sestavlja enajst sodnikov, sedem jih je imenovala Ljudska stranka in pet socialistična stranka. Od slednjih je eden odstopil iz zasebnih razlogov. Sodišče je torej ostanek nekdanje diktature, ki je v celoti nadzirala tudi sodstvo. V postopek se je vključilo še državno pravobranilstvo, torej struktura, ki je v celoti odvisna od vlade.
Zato je Aragones že pred srečanjem napovedal, da bo njegova temeljna zahteva na srečanju s predsednikom španske vlade, naj Španija v celoti spoštuje nedavno sprejeto resolucijo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki je prejšnji teden pozvala Španijo, naj poleg izpustitve katalonskih politikov iz zapora prekliče zaporne naloge za politike v izgnanstvu in preneha sodno preganjati ljudi, povezane z referendumom leta 2017.
Naloga, pred katero sta Sanchez in Aragones, je torej zelo zahtevna. Predsednik Katalonije je pred srečanjem izjavil, da gre za "najbolj kompleksno pogajanje v sodobni zgodovini katalonske vlade". Oba se namreč srečujeta z velikimi težavami. Sanchezova vlada v tem času za večino v parlamentu mora računati s podporo levičarskih strank manjšin, predvsem katalonske ERC. Ta pa ne bo mirno prenašala novih zahtev računskega sodišča. Te med drugimi z 1,9 milijona evrov bremenijo tudi nekdanjega podpredsednika vlade in predsednika ERC Oriola Junquerasa ter z 2,1 milijona evrov še nekdanjega zunanjega ministra Raula Romevo. Oba sta prejšnji teden zapustila zapor, sedaj pa jima država jemlje premoženje.
Tudi v Kataloniji je politično stanje vse prej kot rožnato. Stranka Junts, ki z ERC sestavlja vlado, Aragonesa obtožuje, da s pogajanji Sanchezu dovoljuje kupovanje časa, španska vlada pa z novim valom represije kaže, da ne namerava odnehati. Ko se bo iztekel dveletni rok pogajanj o prihodnosti Katalonije, se bo namreč tudi premierjev mandat nagnil h koncu in zadnje javnomnenjske raziskave, pa tudi nedavne regionalne volitve v Madridu, jasno kažejo, da je konkurenčna Ljudska stranka premostila krizo in bi lahko bila sposobna ponovnega prevzema oblasti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
