Katalonija je še vedno brez vlade. Kandidat stranke republikanske levice ERC Pere Aragones namreč konec minulega tedna ni bil izvoljen za predsednika. Stranka Junts per Catalunya (Skupaj za Katalonijo), katere dejanski vodja je odstavljeni predsednik vlade Carles Puigdemont, namreč zanj ni glasovala, sami glasovi ERC in skrajno levičarske manjše stranke CUP pa ne zadostujejo za izvolitev. Glasovanje bodo ponovili danes in šele takrat bo znano, ali sta Junts in ERC preko vikenda dosegla sporazum.
74 poslancev imajo stranke, ki so za neodvisnost, a so skregani med seboj
Vprašanje je izrazito politično. Program ERC, ki ga je predstavil Aragones, temelji na dveletnem roku za pogajanja z Madridom o amnestiji in o samoodločbi Katalonije, Junts pa ocenjuje, da je treba postopek nadaljevati od rezultata referenduma o neodvisnosti leta 2017 in da je tako dogovarjanje z Madridom dejanska odpoved referendumu in vsemu, kar je bilo z njim povezano. Poleg tega pa stranka Junts ne zaupa madridski vladi in je prepričana, da španski premier Pedro Sanchez samo kupuje čas in ne misli resno, ko govori o pogajanjih s Katalonci. To prepričanje utemeljujejo tudi z dejstvom, da je prejšnji teden predsedstvo madridskega parlamenta z odločilnim glasom socialistov zavrnilo zahtevo katalonskih strank in koalicijske stranke Podemos, da sprejme v obravnavo osnutek zakona o amnestiji. To zahtevo so poleg socialistov zavrnile vse tri stranke desnice.
Odprto ostaja tudi vprašanje vloge, ki naj bi jo imel svet za republiko, nekakšna katalonska vlada v senci, ki ji v Bruslju predseduje Puigdemont. ERC je v svetu zastopana simbolno z enim predstavnikom, pri njem aktivno ne sodeluje in dejansko je to struktura, ki je politično v navezi s stranko Junts.
Skratka, ni rečeno, da jim je v nekaj dneh uspelo razvozlati ta vprašanja, in zna se zgoditi oziroma opazovalci ocenjujejo, da je zelo verjetno, da Aragones danes prav tako ne bo izvoljen, četudi bi za izvolitev zadostovala navadna večina v parlamentu. Na petkovem glasovanju je namreč dobil 42 glasov podpore, proti je bilo 61 katalonskih poslancev, vzdržanih pa 32. Vseh poslancev v parlamentu je 135. To pa bi pomenilo, da začne v torek teči dvomesečni rok za izvolitev predsednika vlade; če ga v dveh mesecih ne izvolijo, bodo morali Katalonci ponovno na volitve, že tretjič zaporedoma predčasno.
Na predčasnih volitvah v Kataloniji sredi februarja je sicer zmagala unionistična Socialistična stranka PSC, toda stranke, ki se zavzemajo za samostojno Katalonijo, so osvojile več kot polovico glasov in imajo skupno 74 poslanskih glasov. Zanimivo pa je, da sta voditelja obeh najmočnejših strank neodvisnosti na neki način izključena iz neposrednega katalonskega političnega življenja: voditelj Junts Carles Puigdemont je, kot rečeno, v izgnanstvu v Belgiji, voditelj ERC Oriol Junqueras pa je bil zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev na madridskem procesu proti zagovornikom neodvisnosti obsojen na 13 let zapora. Vse to izzveni kot repriza dogajanj iz leta 2018. Takrat, natanko 30. januarja, bi morali izvoliti Puigdemonta za predsednika katalonske vlade. Puigdemont je bil tedaj že v izgnanstvu v Belgiji in zanj je špansko tožilstvo izdalo zaporni nalog. Sam je zagotovil, da se bo, če bo izvoljen za predsednika, vrnil v Barcelono. Takratni predsednik parlamenta Roger Torrent, pripadnik stranke ERC, pa je v zadnjem trenutku odpovedal zasedanje parlamenta, sledila so dolga pogajanja in nazadnje je bil za predsednika vlade izvoljen Quim Torra, torej pripadnik stranke Junts, vendar šele četrti ali peti na seznamu možnih kandidatov. Z njegovo izvolitvijo so preprečili predčasne volitve. Vprašanje je, ali jim bo tokrat to uspelo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
