Pred vrhovnim sodiščem v Madridu se danes začenja proces proti katalonskim politikom in voditeljema osrednjih organizacij civilne družbe, ker so kljub prepovedi ustavnega sodišča 1. oktobra 2017 organizirali referendum o osamosvojitvi Katalonije. Na zatožni klopi je dvanajst ljudi, devet od teh je v priporu, štirje 15 mesecev in ostalih pet skoraj leto dni. Tožilstvo zahteva visoke zaporne kazni: za podpredsednika katalonske vlade Oriola Junquerasa 25 let zapora, za predsednico parlamenta Carme Forcadell ter voditelja organizacij Omnium Cultural Jordija Cuixarta in ANC Jordija Sáncheza po 17 let zapora, za pet ministrov odstavljene katalonske vlade, med temi zunanjega ministra Raüla Romevo po 16 let, za tri člane odstavljene vlade, ki so na prostosti, pa po šest let zapora. Za vse tožilstvo zahteva tudi večletno prepoved opravljanja javnih funkcij.
Danes se prav tako na posebnem španskem sodišču začenja tudi sojenje štirim voditeljem katalonske policije, v Barceloni pa še obravnava proti šestim članom razpuščenega parlamenta, ker kot vodje skupin ali člani kolegija parlamenta niso upoštevali sklepa ustavnega sodišča, ki je prepovedalo referendum.
127 strani je dolga obtožnica proti upornim katalonskim voditeljem
Katalonci: Ne bo pravično in pošteno
Obtožnica, dolga 127 strani, se v celoti osredotoča na dogajanja tik pred referendumom in na dan samega referenduma ter sploh ne načenja vprašanja legitimnosti oziroma pravice do samoodločbe, ki jo vseskozi poudarjajo obtoženi oziroma njihovi zagovorniki. Veliko je citatov iz medijev, veliko je kronike dogajanj, poudarjeno je, da je bilo na dan referenduma ranjenih sto policistov, medtem ko obtožnica omalovaževalno govori o ranjenih volivcih, češ da se jih je veliko zateklo po zdravniško pomoč zaradi stresa. Katalonske politike tožilstvo obtožuje, da so kljub prepovedi izvedli referendum, so zanj delali propagando ter dezinformirali tuje novinarje in tuje politike, oba predsednika organizacij civilne družbe pa, da sta ščuvala ljudi proti oblastem in s tem ovirala policijo pri njenem delu.
Na sojenju, ki naj bi trajalo najmanj tri mesece, bodo med več sto pričami zaslišali tudi nekdanjega španskega premierja Mariana Rajoya, ki je bil na položaju v času referenduma o katalonski neodvisnosti leta 2017. Ne bodo pa zaslišali nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta, ki je bil eden glavnih pobudnikov odcepitve. Tudi on je sicer obtožen upora, a mu ne bodo sodili. Takoj po razglasitvi neodvisnosti se je namreč zatekel v Belgijo, španska sodišča pa ne sodijo v odsotnosti. Med pričami naj bi na zahtevo obrambe nastopil tudi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Ivo Vajgl.
V katalonskih vrstah prevladuje prepričanje, da sojenje ne bo ne pravično ne pošteno. Zagovorniki so zahtevali zamenjavo petih od skupno sedmih sodnikov, ker so v preteklosti pri svojem delu pokazali (pre)veliko naklonjenost desno usmerjenim silam. Slišati je, da je sodba že napisana in tudi obtoženci sami ne verjamejo v oprostitev, čeprav trdijo, da bi bil to edina pošteni epilog. Na to kaže tudi dejstvo, da sodišče ni pristalo na zahtevo zagovornikov, da bi procesu prisostvovali mednarodni opazovalci in tako se bodo morali predstavniki organizacije Amnesty International vsakič postaviti v vrsto, da bodo med občinstvom lahko prisostvovali razpravi.
Spektakularen in obenem žaljiv prevoz aretiranih iz katalonskih v madridske zapore, ko so jih strpali v kvadratni meter velike in 160 centimetrov visoke celice kaznilniškega avtobusa, kot da bi šlo za najhujše zločince, obenem pa jih pospremili s približno 30 avtomobili in kombiji po avtocesti, ki so jo zaprli za promet, kaže na jasno voljo oblasti, da proces spremenijo v politično dejanje.
Mediacija Madrid - Barcelona?
Socialistična vlada Pedra Sáncheza vlada se na to ne odziva; sama je v težavah, ker sta ji obe katalonski stranki odrekli podporo pri sprejemanju proračuna, v sodni proces pa ne more poseči, ker je sodstvo avtonomno. Edino, kar je naredila, je, da je pravobranilec, ki na procesu zastopa državo, predlagal za polovico nižje kazni za vse obtožence. Prav v zadnjih dneh pa se šušlja, da obstaja nekakšna mediacija med Madridom in Barcelono. Teh govoric ni nihče potrdil, vendar jih tudi nihče ni zanikal. V Kataloniji pa je napetost velika. Sindikati napovedujejo splošno stavko, ljudje se zbirajo na protestih, veliko je transparentov; skratka, Katalonci niso pripravljeni popustiti in še vedno vztrajajo, da jim daje izid referenduma pravico, da razglasijo republiko.
