Protestniki so med drugim zažgali urad župana v Almatiju.
Kazahstan, ena najbolj stabilnih držav, nastalih iz republik nekdanje Sovjetske zveze, je na robu državljanske vojne. Po številnih mestih, z največjim Almatijem na čelu, se že nekaj dni vrstijo siloviti protesti. Začeli so se mirno zaradi sprostitve cen energentov, goriva in plina, a se hitro sprevrgli v spopade med demonstranti ter policijo in vojsko. Ubitih je bilo na ducate protestnikov, poročajo tiskovne agencije, in najmanj 18 policistov. Aretirali so najmanj dva tisoč demonstrantov, oblasti so tudi prekinile večino internetnih povezav. Največ protestnikov je bilo po navedbah oblasti ubitih, ko so skušali vdreti v vladne ali upravne stavbe, nekatere so tudi zažgali. Da bi pripomogla k umiritvi razmer, je Rusija včeraj poslala v Almati svoje vojake.
Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je osebno prevzel vodenje varnostnega sveta, ki ga je doslej vodil nekdanji predsednik Nursultan Nazarbajev. Obljubil je stroge ukrepe in razglasil izredne razmere. Tokajev je "finančno motivirane zarotnike" obtožil vplivanja na nemire in napovedal sprejetje najstrožjih možnih ukrepov. "Kot vodja države in od danes naprej predsednik varnostnega sveta nameravam delovati čim bolj ostro," je dejal. Po njegovih besedah gre za vprašanje varnosti Kazahstancev in njihove države, pri tem pa je izrazil prepričanje, da ga bodo ljudje podprli. Dejal je tudi, da bo ne glede na vse ostal v prestolnici in kmalu predstavil predloge za politično preobrazbo države. Ruski padalci so sicer prišli v Kazahstan prav na zaprosilo Tokajeva, ki je pozval članice Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), varnostno zavezništvo pod vodstvom Moskve, naj pomagajo pri zadušitvi protestov. Opozoril je, da so bile "teroristične združbe", ki vodijo proteste, "deležne obsežnega usposabljanja v tujini".
Toda protestniki so vsaj deloma dosegli svoje. Kazahstanska vlada je včeraj sprejela odločitev o omejitvah cen za utekočinjen naftni plin za šest mesecev. Vlada je še sporočila, da je sprejela nujne ukrepe za stabilizacijo socialnoekonomskih razmer v 18-milijonski državi, kjer utekočinjen naftni plin pogosto uporabljajo kot pogonsko gorivo za avtomobile. V državi, veliki kar 2,7 milijona kvadratnih kilometrov, so sicer velika nahajališča nafte in zemeljskega plina, kar Kazahstan uvršča med najbogatejše države na območju nekdanje Sovjetske zveze. Večino energentov sicer izvozijo na sosednjo Kitajsko.
