Boris Jaušovec
V Rusiji je bil danes dan žalovanja za žrtvami strašnega večernega petkovega terorističnega napada v koncertni dvorani v Krasnogorsku, v predmestju Moskve. Po zadnjih podatkih je bilo v pokolu ubitih najmanj 152 ljudi, kot je poročala evropska tiskovna agencija EPA, več kot 180 jih je bilo ranjenih, od teh se jih 142 zdravi v bolnišnicah. Med ubitimi naj bi bili tudi trije otroci, skupaj so do danes identificirali 62 smrtnih žrtev. Zastave po Rusiji visijo na pol droga, kulturne, športne in druge množične prireditve so bile odpovedane, televizijske postaje so prilagodile program, je poročala slovenska tiskovna agencija STA.
Pred koncertno dvorano Crocus City Hall, kot je njeno angleško ime, kjer se je zgodil napad, so v soboto vzpostavili začasno spominsko obeležje, kjer lahko Moskovčani prižigajo sveče in polagajo cvetje. Nocoj je svečo tam prižgal tudi ruski predsednik Vladimir Putin. V Moskvi in drugih mestih je na elektronskih oglasnih panojih podoba ene same goreče sveče in beseda "skorbim", kar pomeni žalujemo. Cvetje in sveče so po poročanju britanskega BBC ljudje polagali tudi pred ruskimi veleposlaništvi v več državah.
Odgovorna Islamska država?
Predsednik Putin je v soboto, ko je napovedal še dodatne protiteroristične in protisabotažne ukrepe v Moskvi in moskovski regiji, obljubil kaznovanje odgovornih za "barbarsko teroristično dejanje". Čeprav je odgovornost prevzela skrajna skupina Islamska država (IS), ga je povezal z Ukrajino, s katero je Rusija sicer v vojni. IS je namreč odgovornost za napad prevzela že v petek v sporočilu na omrežju Telegram z besedami: "Napad so izvedli štirje borci IS, oboroženi s strojnicami, pištolo, noži in zažigalnimi bombami." IS je dodala, da so napad izvedli "v kontekstu vojne, ki divja" med skupino in "državami, ki se borijo proti islamu", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Proti IS se Moskva bori v Siriji, IS je dejaven tudi na ruskem Kavkazu. Napade je v Rusiji izvajal že od konca leta 2010, a skupina še nikoli ni prevzela odgovornosti za napad takih razsežnosti. IS je objavil tudi fotografije štirih domnevnih napadalcev, ki jim je zakril obraze. Pri tem so navedli, da so "borci zadali močan udarec" Rusiji, cilj napada pa je bilo "na tisoče kristjanov v koncertni dvorani".
Washington je sicer pred dnevi, natančneje 8. marca, opozoril svoje državljane v Rusiji in tudi ruske oblasti o možnosti terorističnih napadov na množičnih prireditvah v Moskvi. Kasneje je še več veleposlaništev zahodnih držav opozorilo na možnost terorističnih napadov v ruski prestolnici. Ruske varnostne sile so sicer še pred predsedniškimi volitvami, ki so potekale tri dni od 15. do 16. marca, sporočile, da so bile preprečile napad militantov IS na moskovsko sinagogo.
V Kijevu seveda odgovornost za napad zavračajo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto zvečer poudaril, da Rusija poskuša prevaliti odgovornost na Ukrajino. "Moskva vedno uporabi enake metode," je dejal Zelenski v video nagovoru. "Vedno krivijo druge," je dodal.
Aretacija pred mejo z Ukrajino
Po navedbah ruskih preiskovalcev je več zamaskiranih napadalcev, prva poročila so govorila o dveh do petih, v petek zvečer vdrlo v dvorano Crocusa v severnem moskovskem predmestju Krasnogorsk tik pred začetkom razprodanega koncerta rokovskega benda Piknik in začelo streljati. Napadalci so uporabili avtomatsko orožje, odvrgli tudi zažigalne bombe oziroma molotovke in zanetili požar, ki so ga nato gasili tudi s helikopterji. Ob tem se je porušil del strehe objekta, ki je velik za dve nogometni igrišči in v katerem naj bi bilo v času napada več kot 6000 ljudi.
Ruske oblasti so v soboto sporočile, da so aretirali enajst ljudi, med njimi štiri domnevne neposredne napadalce. Ob tem naj bi zasegle avtomatsko orožje, uporabljeno med napadom. Osumljenci so imeli po navedbah ruske zvezne varnostne službe FSB stike v Ukrajini in so menda tja nameravali tudi pobegniti, kajti četverico so pridržali v ruski regiji, ki meji na Ukrajino. Katere narodnosti so prijeti, uradno ruske oblasti še niso sporočile, toda po nekaterih podatkih, ki so pricurljali v javnost, naj bi šlo za državljane Tadžikistana.
Odločna obsodba terorističnega napada ter izrazi zgroženosti, solidarnosti in sožalja so med drugim prispeli iz EU, ZN, zveze Nato, posameznih evropskih držav, ZDA in arabskih držav. Napad je obsodila tudi Slovenija. Predsednik slovenske vlade Robert Golob je na vladnem profilu na omrežju X v soboto zapisal: "Močno obsojam grozljivo dejanje v Moskvi, v katerem so umrli in bili ranjeni številni nedolžni ljudje. Nič ne more opravičiti tovrstnih dejanj. Moje misli so z družinami ubitih in ranjenih." V petek je napad obsodilo že ministrstvo za zunanje in evropske zadeve in dodalo, da za ubijanje nedolžnih civilistov ni opravičila.
Tragedija obudila hude spomine
Tudi papež Frančišek je danes molil za žrtve terorističnega napada v predmestju Moskve. Po maši na cvetno nedeljo na Trgu svetega Petra v Vatikanu pred 25 tisoč ljudmi je papež napad označil za strahopetnega, nasilje pa za nečloveško dejanje, ki žali Boga. Izraze sožalja je ruskemu kolegu poslal tudi kitajski predsednik Ši Džinping in dejal, da "odločno podpira prizadevanja ruske vlade za zaščito nacionalne varnosti in stabilnosti", je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.
Napad v Krasnogorsku je mnogim obudil spomine na podobno tragedijo v moskovskem gledališču Dubrovka leta 2002, ko je okoli 50 oboroženih Čečenov 850 obiskovalcev zajelo za talce, ruske oblasti pa niso pristale na pogajanja, temveč so ugrabitelje napadle. Skupaj je življenje izgubilo 170 ljudi. Čez dve leti se je podoben krvav razplet drame zgodil na prvi šolski dan v osnovni šoli v Beslanu v Severni Osetiji, ki je del Ruske federacije. Čečenski teroristi so tedaj zajeli okoli tisoč sto talcev. Čez tri dni, ko so se Rusi odločil za napad, pa je bila bilanca 334 mrtvih, med njimi 180 otrok in 31 teroristov. No, tokrat napadalci v Krasnogorsku niso zahtevali pogajanj, temveč so takoj začeli streljati vsepovprek že pred dvorano, v njeni avli in nato še pred začetkom koncerta po obiskovalcih v dvorani.
