Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je po šestdnevni turneji pozvala Kitajsko, naj se pri obsežnem zatiranju terorizma v regiji Xinjiang izogiba samovoljnim ukrepom. Kot je dejala, je dobila zagotovila, da so bili centri za poklicno usposabljanje, ki so po opozorilih človekoljubnih organizacij prisilna prevzgojna taborišča, odstranjeni.
Za Kitajsko je vse v najlepšem redu
Bacheletova je obiskala tudi regijo Xinjiang, kjer živi muslimanska manjšina Ujgurov. Človekoljubne organizacije opozarjajo na kršitve pravic, prisilno delo in zapiranje Ujgurov ter drugih manjšin v "prevzgojna taborišča" v Xinjiangu. Komisarka je ob tem poudarila, da njen obisk ni bil preiskava, in vztrajala, da je imela med srečanji v Xinjiangu nenadzorovan dostop do virov. Toda zaradi obiska se je Bacheletova znašla pod valom kritik skupin za zaščito pravic Ujgurov, ki so njen obisk označile za šestdnevno propagandno turnejo komunistične partije. Med obiskom se je Bacheletova preko video povezave pogovarjala tudi s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.
Obisk Michelle Bachelet v resnici ni pripomogel k ničemur
Predsednik Xi je res deloval propagandno. "Vprašanja človekovih pravic se ne bi smela politizirati, instrumentalizirati, ali biti predmet uporabe dvojnih meril," je dejal. "Vsaka država je v drugačnem položaju in ima svojo razvojno pot glede človekovih pravic, ki mora ustrezati njenim nacionalnim razmeram. Na področju spoštovanja človekovih pravic na svetu ni popolne države," je še dejal Xi. Dodal je, da "ne potrebujemo učitelja, ki se ukazovalno vede do drugih držav", pri čemer je seveda mislil na Združene države Amerike.
Bacheletova je ob tem poudarila, da je bil njen obisk priložnost za "odkrit pogovor" s kitajskimi oblastmi ter skupinami civilne družbe in akademiki. Med obiskom na Kitajskem je z oblastmi v Xinjiangu, kot je dejala, obravnavala tudi vprašanje ločitve ujgurskih družin. "Zavedamo se števila ljudi, ki iščejo novice o usodi svojih bližnjih (...). To in druga vprašanja smo izpostavili oblastem," je dejala in dodala, da je izpostavila veliko zelo pomembnih primerov. To je bilo sicer prvo potovanje visoke komisarke ZN za človekove pravice na Kitajsko po 17 letih, ki je sledilo po napornih pogajanjih o pogojih njenega obiska, za katerega ZN pravijo, da ni niti misija za ugotavljanje dejstev niti preiskava. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je v začetku tedna dejal, da so bile dejavnosti Bacheletove "organizirane v skladu z njenimi željami in na podlagi temeljitih posvetovanj obeh strani".
Dokumenti kažejo drugo sliko kot oblasti
Toda prav med obiskom Bacheletove so svetovni mediji objavili dokumente, ki kažejo na porazno sliko stanja človekovih pravic na Kitajskem. Med ogromno količino podatkov, ki so bili zaseženi ob vdoru v računalniške strežnike v kitajski regiji Xinjiang, je na tisoče slik in dokumentov, ki prikazujejo kitajski sistem množičnega zatiranja in ponujajo pomemben vpogled v zatiranje Ujgurov in drugih muslimanskih manjšin v regiji. Razkrite fotografije in interni dokumenti, ki jih je prvi pridobil akademik Adrian Zenz in mu jih je poslal anonimen vir, ki je vdrl v uradne baze podatkov v Xinjiangu, naj bi bili dokaz, da množične internacije Ujgurov še zdaleč niso bile prostovoljne, kot to trdi Kitajska. Fotografije pričajo o oboroženih policistih v vseh taboriščih, nameščenih strojnicah in ostrostrelskih puškah na stražnih stolpih. Prav tako je iz dokumentov razvidno, da so najvišji državni uradniki, vključno s predsednikom Xijem, pogosto pozivali k močnemu zatiranju manjšin. Datoteke vključujejo interna navodila nekdanjega sekretarja komunistične partije v Xinjiangu Chen Quanguoja, s katerimi naj bi stražarjem ukazal, naj ustrelijo in ubijejo vse, ki bodo skušali pobegniti iz zaporov, ter pozval uradnike v regiji, naj izvajajo strog nadzor nad verniki. V internem govoru ministra za javno varnost Zhao Kezhija iz leta 2018 so omenjeni tudi neposredni Xijevi ukazi za povečanje kapacitet objektov za pridržanje. Kitajske oblasti so sprva zanikale obstoj tovrstnih objektov, sedaj pa trdijo, da gre zgolj za šole za poklicno usposabljanje, ki jih slušatelji obiskujejo prostovoljno in katerih namen je izkoreninjenje verskega ekstremizma. Vendar razkriti dokumenti dajejo vpogled v to, kako oblasti obravnavajo manjšinsko prebivalstvo kot varnostno grožnjo.
Kitajsko zunanje ministrstvo je razkritje dokumentov označilo za gradivo, ki so ga sovražniki pripravili za blatenje ugleda države, medije, ki so o tem poročali, pa je obtožilo, da širijo laži in govorice.
