Na Kitajskem se pred obletnico že več tednov stopnjuje vsesplošna propagandna kampanja s transparenti in reklamnimi panoji, ki državljane opozarjajo, naj živijo "civilizirano" in poslušajo oblast, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Partijska propaganda je sicer na Kitajskem del vsakdanjega življenja, pred obletnico pa so se v zadnjih tednih rdeče zastave in transparenti na ulicah namnožili.
Predsednik Xi Jinping se je v ponedeljek udeležil spektakularnega praznovanja obletnice komunistične partije na stadionu v Pekingu. Ekstravagantna proslava je bila polna koreografij in ikonografije komunistične zgodovine ter portretov Xija in Mao Zedonga na velikih ekranih. Izpustila pa je temna poglavja burne kitajske novejše zgodovine, kot so lakota, kulturna revolucija in zatiranje študentskih protestov na Trgu nebeškega miru ter prodemokratičnega gibanja v Hongkongu, poroča AFP.
Posebej so na praznovanju z nastopajočimi v osebni zaščitni opremi izpostavili "poraz" covida-19 na Kitajskem. Xi je pandemijo, ki je najprej izbruhnila v kitajskem mestu Wuhan, skrbno preoblikoval kot zmago partije in kitajske odpornosti pod njegovim nadzorom.
Zgodovina partije povezana z burnimi družbenimi spremembami
Komunistično partijo, ki ima danes po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua več kot 91 milijonov članov, je 1. julija 1921 v Šanghaju ustanovila skupina približno 50 intelektualcev. Leta 1949 je ob ustanovitvi Ljudske republike Kitajske prevzela oblast v državi, potem ko je v krvavi državljanski vojni porazila nacionalistično stranko Kuomintang.
Zgodovina partije je povezana z burnimi družbenimi spremembami. Obdobje Mao Zedonga, ki je bil na čelu partije skoraj 30 let, so zaznamovale politične čistke, velika lakota in nemiri, zaradi česar je umrlo več milijonov ljudi. Leta 1976 je vodstvo partije prevzel Deng Xiaoping, s katerim se je začelo obdobje velikih reform v državi, ki so pripomogle k hitremu gospodarskemu napredku družbe in iz revščine rešile na milijone Kitajcev.
Komunistična partija vodi državo, ki je leta 2010 postala drugo največje gospodarstvo na svetu in se je spremenila v politično, gospodarsko in vojaško velesilo. Kitajsko vodstvo je ponosno na velik napredek, ki ga je država naredila v zadnjih desetletjih, in to vedno znova poudarja.
Na Kitajskem danes bogatijo tehnološki podjetniki, milijoni ljudi ne živijo več v skrajni revščini in so se pridružili največjemu svetovnemu potrošniškemu trgu. Komunistična partija pa je ves čas ostala trdno na oblasti in privablja mlajšo generacijo, ki ne pozna nobenega drugega političnega sistema in ne more svobodno izražati drugačnega mnenja in nestrinjanja.
Ob Maovem kipu v mestu Changsha v provinci Hunan na jugu Kitajske mladi in stari obiskovalci pred obletnico zatrjujejo, da je komunistična partija zagotovilo napredka Kitajske.
Vendar pa partijo ohranjajo na oblasti neusmiljena propaganda in ničelna toleranca do drugače mislečih.
Dolgoživost partije odvisna od obljube o nadaljnji gospodarski rasti in njene prilagodljivosti mladim
"Odprta razprava o obdobju Mao Zedonga je danes na Kitajskem nemogoča," je za AFP dejala Julia Lovell, profesorica sodobne kitajske zgodovine na univerzi Birkbeck v Londonu. "Za Xija oživitev Maa vključuje nadzor stranke, ki slavi Maovo filozofijo brezobzirnega boja proti nasprotnikom in centralizacije osebne moči."
Stranka, ki je bila ustanovljena za opolnomočenje delavskih množic, zdaj redno zapira delavske aktiviste, medtem ko se kitajska delovna sila še vedno bori z endemično socialno neenakostjo, naraščajočimi življenjskimi stroški in omejeno mobilnostjo navzgor. Toda partija je vseeno utrdila podporo javnosti, nazadnje z obvladovanjem covida-19 in absolutne revščine, ohranjanjem gospodarske rasti in uveljavljanjem položaja Kitajske v sovražnem mednarodnem okolju.
Dolgoživost partije pa je odvisna od obljube o nadaljnji gospodarski rasti in njene prilagodljivosti mladim, poroča AFP. "Videli so, da je Kitajska razmeroma dobro nadzorovala pandemijo in da je tovrstno upravljanje lahko nadomestek demokracije in svobode," ocenjuje neodvisni politični analitik Wu Qiang.
