Helena Ponudič
Kitajska je na letnem zasedanju kitajskega ljudskega kongresa, ki je trajalo do konca prejšnjega tedna, napovedala, da bo tudi letos povečala svoj obrambni proračun, tokrat za 7,5 odstotka na 177,61 milijarde ameriških dolarjev. Tako Kitajska ostaja država z drugim največjim obrambnim proračunom na svetu. Država bo nadaljevala modernizacijo vojske, gradnjo vojaških baz v drugih državah in predvsem širitev in utrjevanje vpliva na spornem območju Južnokitajskega morja.
Lakota vodi k politični nestabilnosti
Dr. Vasilka Sancin, predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (UL), pojasnjuje, da je Južnokitajsko morje, poleg izjemno pomembne strateške lege, tudi v primerjavi z ostalimi morji zelo bogato z živimi in neživimi bogastvi, zlasti z zalogo plina in nafte. Tako pet držav, Kitajska - celinska in Tajvan, Vietnam, Filipini, Malezija in Brunej, zatrjujejo suverenost nad otoki in drugimi kopenskimi formacijami, šest držav - Kitajska (in Tajvan), Vietnam, Filipini, Malezija, Brunej in Indonezija - pa uveljavlja prekrivajoče se zahteve glede morskih pasov na tem območju.
Zraven omenjenih držav so odločilne tudi Združene države Amerike (ZDA) in Velika Britanija, kjer si prizadevajo za odprto morje za svobodno plovbo vojaških in trgovskih ladij. "Dodatno je treba izpostaviti regulirani dostop do ribolovnih območij. Zagotoviti hrano za svoje prebivalstvo je ena od osnovnih nalog za Kitajsko, posebno v regijah ob Južnokitajskem morju, kjer prehrana dejansko temelji na ribah, živečih v tem morju. Lakota prebivalstva vodi k politični nestabilnosti," opozarja magistrica mednarodnih odnosov Nina Pejič iz Centra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede UL in članica Društva za Združene narode za Slovenijo (UNAS).
Ni kriva le Kitajska
Države bi lahko zadovoljivo rešile spore, če bi spoštovale splošno mednarodno pravo in Konvencijo ZN za pomorsko mednarodno pravo (Unclos), pove Sancinova. Čeprav je arbitražno sodišče leta 2016 skladno z Unclos v ozemeljskem sporu med Filipini in Kitajsko razsodilo v prid Filipinov, Kitajska, sklicujoč se na zgodovinski argument, ne spoštuje razsodbe tribunala, ki je dokončna in pravno zavezujoča. "Tribunal je v svoji razsodbi zapisal, da tudi če je Kitajska v morskih območjih Južnokitajskega morja uživala določene zgodovinske pravice do dostopa in izkoriščanja naravnih virov, so bile te pravice v meri, ki gre prek pravnega režima izključne ekonomske cone, kot izhaja iz Unclos, ukinjene," je jasna Sancinova. Dodaja, da je tribunal prav tako zaključil, da ni dokazov, da je Kitajska ves ta čas izvrševala izključen nadzor nad temi vodami ali njihovimi viri. Zato tudi ni nobene podlage za Kitajsko upravičenje do zgodovinskih pravic glede virov, ki se nahajajo znotraj devetčrtne linije.
S kitajskega kota
Zagovorniki kitajskih stališč trdijo, da je bila Kitajska stoletja glavni akter na danes spornem območju, torej se sklicuje na zgodovinski argument, na kar nakazuje že ime morja. "Leta 1947 je kitajska vlada izdala atlas z enajstčrtno linijo za ponazoritev geografskega območja v Južnokitajskem morju pod kitajsko oblastjo. Danes, po doseženi razmejitvi z Vietnamom, se ta imenuje devetčrtna linija," razlaga Vasilka Sancin. Sancinova pravi, da se je pozicija Kitajske po letu 1949 le malo spreminjala, njena vsebina pa je opazna v domači zakonodaji in uradnih dokumentih. Kitajska je leta 2009 generalnemu sekretarju Združenih narodov (ZN) poslala noto, v kateri je zapisala, da ima "nesporno suverenost nad otoki Južnokitajskega morja in okoliškimi vodami ter uživa suverene pravice in pristojnost nad temi vodami - kot tudi nad morskim dnom in podmorjem".
Potrebovali bi Aleksandra velikega
Brglez rešitve za zdaj ne vidi. Meni, da se Kitajska vojaško ne bo umaknila, vendar bi lahko vsaj glede ribarjenja pristala na določene kompromise ali z ekonomskimi koncesijami motivirala druge države okoli Južnokitajskega morja. Podobno meni tudi Pejičeva, ki opozarja na odsotnost regionalnega upravljana oziroma večstranskega sporazuma o ureditvi ribištva. "Sodelovalna narava takšnih sporazumov – spomnimo se pričetkov Evropske skupnosti – navsezadnje prispeva tudi k odpravljanju drugih sporov," pristavi in predlaga nadaljnje sodelovanje z Zvezo držav Jugovzhodne Azije. Predpostavlja, da bomo spremljali še nekaj konfliktov, povezanih z ribištvom in pomorskimi izvršilnimi organi.
Arbitraža razsodila v prid Filipinom
Kitajska večplastno krši Unclos, denimo v:
- 60. členu, ki sicer dovoljuje izgradnjo umetnih otočij, vendar le, če se ostale stranke strinjajo in država tam ne izvaja istih pravil, kot veljajo za naravne otoke (morje okrog umetnih otokov sodi v mednarodne vode, zato država ne more uveljavljati pravice do 12 milj teritorialnega morja in 200 milj ekonomske cone);
- 58. členu, ko v filipinski ekonomski coni raziskuje naravne vire in posega v suverenost;
- 192. in 194. členu, ki podpisnice zavezuje k odgovornemu rokovanju z okoljem.
O podobnostih s Slovenijo
"Hrvaška ni Kitajska, razen da obe ne priznavata ne pristojnosti arbitražnega tribunala ne njegove razsodbe. Vsaj v primeru Hrvaške obstajajo tudi pravna in ne le politična sredstva, ki bi jo lahko motivirala k spoštovanju razsodbe," meni Milan Brglez. Sancinova pa, da "za razliko od Slovenije Filipini pod trenutnim vodstvom niti ne vztrajajo na uveljavitvi razsodbe in dajejo prednost politično-gospodarskim interesom pred doslednim uveljavljanjem vladavine prava na mednarodni ravni".
