Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko prehaja v novo fazo. Ob polnoči po lokalnem času so na Kitajskem v veljavo stopile višje carine na 60 milijard dolarjev ameriškega blaga. V prvi vrsti bodo zajele ameriške kmetijske in živilske izdelke. Poleg tega je Kitajska napovedala črno listo "nezanesljivih" podjetij, s katerimi je tvegano poslovati.
Kitajska uvaja ali zvišuje carine na 5410 ameriških izdelkov. Višje carine bodo v prvi vrsti zajele ameriške kmetijske in živilske izdelke. Potem ko so bile do zdaj pet- do desetodstotne, bodo po novem 25-odstotne. S 25 odstotki bo ocarinila tudi ameriške lepotne izdelke, kot so parfumi in šminke; kuhinjsko opremo, denimo mikrovalovne pečice; športno opremo, med drugim mize za namizni tenis in loparje za badminton; klavirje ter izdelke, kot so kondomi, diamanti, industrijski roboti, pnevmatike, igrače, poročajo tuje tiskovne agencije. Kitajska se je za zvišanje carin na ameriško blago odločila prvič, odkar sta največji gospodarstvi na svetu decembra lani napovedali trgovinsko premirje, do katerega v resnici nikoli ni prišlo. Kitajska ima sicer pri carinah manj manevrskega prostora, saj je denimo lani iz ZDA uvozila le za 120,3 milijarde dolarjev blaga.
Kitajske oblasti so danes ZDA znova obtožile laži glede vpliva višjih carin na uvoz kitajskega blaga. "ZDA takih laži niso izustile le enkrat ali dvakrat. Kitajska jih vsakič znova razgali, a so ZDA očitno zelo vztrajne, celo obsedene s tem, da jih venomer ponavljajo," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang. S tem se je odzval na besede ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da imajo carine uničujoč učinek na Kitajsko in da podjetniki zapuščajo državo. "Lahko vam povem, da si Kitajska na vso moč želi trgovinskega dogovora," je poudaril Trump. "Kitajska postaja zelo oslabljen narod," je dodal.
Trump lani začel trgovinsko vojno
Trgovinsko vojno s Kitajsko je Trump začel 8. marca lani, ko je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz jekla in 10-odstotnih na uvoz aluminija v ZDA. Te carine niso bile usmerjene le proti Kitajski, v veljavo pa so stopile 23. marca lani. Dan prej je Trump iz ukrepa začasno izvzel vrsto držav, a ne Kitajske. Spopad dveh največjih svetovnih gospodarstev je dobil nove razsežnosti 6. julija lani, ko so ZDA po vrsti izrečenih groženj in kljub nekaterim poskusom dogovora uvedle 25-odstotne carine na okoli 34 milijard dolarjev vreden uvoz kitajskih strojev, elektronike in visokotehnološke opreme. Kitajska je odgovorila s svojimi carinami v isti višini, med drugim na kmetijske proizvode ter avtomobile. Obe državi sta se tudi pritožili na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).
23. avgusta lani so ZDA ocarinile še za 16 milijard dolarjev kitajskega uvoznega blaga. Kitajska je znova odgovorila v enaki meri in uvedla 25-odstotne carine na izdelke, kot so motorji Harley Davidson, viski in pomarančni sok.
24. septembra 2018 je Washington Kitajski naložil 10-odstotne carine na še 200 milijard njenega izvoza v ZDA. Peking je s carinami obremenil za 60 milijard dolarjev ameriškega blaga.
Odgovor na prepoved poslovanja
Trump in njegov kitajski kolega Xi Jinping sta se nato decembra lani v Argentini dogovorila o trgovinskem premirju v času nadaljevanja trgovinskih pogajanj. Trump je postavil 1. marec kot rok za dogovor, sicer naj bi carine na 200 milijard dolarjev kitajskega uvoza zvišal z desetih na 25 odstotkov. To grožnjo je ta mesec uresničil. Pred kratkim je zagrozil, da bodo carine še okrepili, tako da bodo zajele 325 milijard dolarjev kitajskega blaga, kar predstavlja skoraj celoten kitajski uvoz v ZDA. Poleg tega je ta mesec podpisal izvršni ukaz o prepovedi poslovanja s tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki predstavljajo tveganje za nacionalno varnost ZDA. Podjetja ali države niso posebej omenjene, a v prvi vrsti naj bi šlo predvsem za ukrep proti kitajskemu telekomunikacijskemu velikanu Huawei.
Kitajska je s danes na to odgovorila z napovedjo objave seznama "nezanesljivih" podjetij in posameznikov, s katerimi je tvegano poslovati. Kot so sporočili s kitajskega ministrstva za trgovino, bo seznam vključeval tuja podjetja, organizacije in posameznike, ki "niso skladni s tržnimi pravili". Nanj bodo med drugim uvrstili tudi tiste, ki "uvajajo blokade, prekinejo dobavo kitajskim podjetjem iz nekomercialnih razlogov ali resno škodujejo pravicam in interesom kitajskih podjetij".
Kakšne ukrepe bodo sprejeli proti tistim na seznamu, bodo razkrili kmalu, so še napovedali na ministrstvu. Po mnenju analitikov bodo na seznamu najverjetneje predvsem ameriška imena. Poleg tega naj bi Peking razmišljal tudi o ustavitvi izvoza redkih kovin v ZDA, ki so nujno potrebne za proizvodnjo pametnih telefonov in drugih elektronskih naprav. Državi sicer za zdaj še vztrajata pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu, a datuma za njihovo nadaljevanje še nista napovedali.
