(KOLUMNA) Boljševik Boris

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Večina ljudi misli, da so revolucije kot nenadni potresi ali izbruhi vulkana, ki se zgodijo brez opozorila in izbrišejo celoten politični sistem. Toda zgodovinarji, politologi in celo nekateri politiki se zavedajo, da je resnica popolnoma drugačna: do revolucije pride, ko se sistemi izvotlijo ali ko preprosto znotraj zgnijejo. Revolucionarji lahko nato enostavno odpravijo uveljavljene vedenjske norme in celo resnico, kot bi šlo za nekaj trivialnega, kar ne sme ovirati volje ljudstva. Kot pravijo Kitajci, se revolucija zgodi, ko neki sistem vladavine izgubi svoj "nebeški mandat".
Le čas bo pokazal, ali smo ta hip priča izvotlitvi britanske demokracije. Britanski premier Boris Johnson je nedavno morda prestopil nevidni rubikon s tem, ko je zahteval začasno prekinitev dela parlamenta, ki se bo začela v sredini septembra in se končala 14. oktobra, s čimer je želel preprečiti, da bi lahko izvoljeni predstavniki ljudstva na kakršen koli način prekrižali njegove načrte za izstop iz Evropske unije brez dogovora. Ne glede na to, kaj se bo zdaj zgodilo, je možno, da si britanska parlamentarna demokracija ne bo nikoli povsem opomogla. Zagotovo pa ne bo nikoli več model, kakršnega je občudovalo toliko ljudi po vsem svetu.
Drži, kar pravijo Johnson in njegovi podporniki, in sicer, da tako imenovani suspenz parlamenta (angleško prorogation, izraz, ki s svojo britansko vljudnostjo prikriva dejstvo, da gre za preprečevanje dela zakonodajalcev) ni čisto nič neobičajnega. Svoje stališče utemeljujejo, češ da nekodificirana ustava Velike Britanije Johnsonu vsekakor omogoča, da kraljico Elizabeto II. zaprosi za prekinitev dela parlamenta, saj je edina, ki ima pooblastilo za to, Johnson pa, kot trdijo, ima jasno formalno pooblastilo, da pri njej vloži zahtevo. Kar je resnično sporno, je njegov motiv – ali lahko premier kraljici svetuje, da suspendira parlament, če je njegov neizrečeni namen s tem poseči v suverenost parlamenta? Na to vprašanje bodo zdaj morala odgovoriti britanska sodišča.

Reuters
Nina L. Hruščova
Arhiv Večera
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta