(KOMENTAR) Zbogom, Britanija. In srečno!

Mnogi ga upravičeno primerjajo z razpadom britanskega imperija, vstopom v države v prvo in drugo svetovno vojno ali pristopom k tedanji Evropski skupnosti. Zdaj se Britanci od nje poslavljajo: eni evforično, drugi s solzami v očeh.
Volitve na Otoku, že tretje v manj kot petih letih, so bile veliko več kot glasovanje o tem, kdo bo vodil državo naslednjih pet let; bile so nekakšen drugi referendum o tem, ali dati vihravemu Johnsonu, ki je na poti na oblast spomladi neusmiljeno strmoglavil svojo predhodnico Thereso May, mandat za to, da Združeno kraljestvo popelje "na svoje". Ta mandat so on in konservativci dobili suvereno, imeli bodo eno najmočnejših večin v spodnjem domu britanskega parlamenta v zadnjem stoletju. Nekakšno bianko menico torej, da počnejo z brexitom, kar jih bo volja. In Johnsonova želja ter volja sta, da do božiča spravi glasovanje o popravljenem izstopnem sporazumu, doseženem oktobra, pod streho in da opolnoči 31. januarja slovesno odpre šampanjec in oznani, da je misija brexit uspešno končana.
Toda v resnici je in bo končan le prvi del, torej enoletno prerivanje v poslanski zbornici glede tega, kdo, kdaj in pod kakšnimi pogoji bo razglasil brexitovsko zmago in si zanjo pripisal zasluge. Drugi in tretji del šele prihajata. Najprej bodo morali britanski in evropski pogajalci operacionalizirati izstopni sporazum in Johnson upa, da se bo to zgodilo do konca prihodnjega leta. Michel Barnier, evropski pogajalec, ki je ves čas vodil pogajanja o brexitu tako z Mayevo kot Johnsonom in jih bo verjetno tudi naprej, o tem dvomi. Glavni moment bo sklenitev trgovinskega sporazuma, brez katerega bo poslovanje med Otokom in celino močno oteženo. Takšni sporazumi se sicer pripravljajo leta in tudi platforma, dosežena v ločitvenem sporazumu, je zelo ohlapna. Dogovor med Združenim kraljestvom in EU sicer predvideva kompromis glede severnoirskega vprašanja, ki je bilo za London najbolj sporno, in pravi, da bo Severna Irska ostala usklajena z omejenim naborom evropskih pravil glede blaga, a obenem bo ostala v carinskem območju Združenega kraljestva. Združeno kraljestvo bo lahko uveljavljalo britanske carine za proizvode za tretje države, če ne bo obstajalo tveganje, da vstopijo na enotni trg. Če bo to tveganje obstajalo, bo treba uporabiti carine EU. Komplicirano. Izstopni sporazum pokriva tudi nekatera druga prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in prehodno obdobje, ki lahko traja najdlje do konca leta 2022. Toda to je vse zelo ohlapno, konkretna pogajanja glede trgovinskih dogovorov se morajo šele pričeti. Pri tem bo Johnson igral na dve karti; po eni strani računa na hitro sklenitev trgovinskega sporazuma z Združenimi državami Amerike, kjer pa lahko naleti na nepredvidljivost svojega prijatelja Donalda Trumpa, po drugi strani pa morda pričakuje tudi popustljivost nove Evropske komisije, ki je šele začela delo. Toda to se mu lahko vrne kot bumerang, tako v Washingtonu kot Bruslju namreč dobro vedo, da Združeno kraljestvo bolj potrebuje takšne sporazume kot pa gospodarstva ZDA in EU.