Kompromis za miljarde evrov: bolje denar v žepu kot visokoleteča načela o pravu v oblakih

Vojislav Bercko
10.12.2020 19:55
Evropska unija se je vsaj rahlo uklonila izsiljevanjju Madžarske in Poljske, a je lahko sprejela sklad za okrevanje in sedemletni proračun.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Voditelji EU so se najprej z minutom molka poklonili nedavno umrlemu francoskemu predsedniku Giscardu d'Estaingu, potem pa v nekaj urah sprejeli sklad za okrevanje in sedemletni proračun. Foto: EPA
EPA

"Evropa gre naprej," je nekaj po 19. uri tvitnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Podobno predsednik Evropskega sveta Charles Michel: "Sedaj lahko začnemo z izvajanjem in obnavljanjem naših gospodarstev." Voditelji sedemindvajseterice so namreč po nekaj urah dvodnevnega vrha v Bruslju potrdili kompromis, ki ga je z Madžarsko in Poljsko doseglo nemško predsedstvo EU tik pred iztekom polletnega mandata. Članice EU so zmehčale svoje pogojevanje izplačil iz 1824 milijard vrednega sklada za okrevanje in sedemletnega proračuna s spoštovanjem prava, uradna Budimpešta in Varšava pa sta umaknili veto, s katerim sta blokirala prepotreben denar (seveda tudi zase) v časih pandemije in po njej.{infobox-quote_full}147287{/infobox-quote_full}

Zamik pogojevanja z vladavino prava

Bistvo kompromisa, ki je omehčal madžarskega premierja Viktorja Orbana in njegovega poljskega kolega Mateusza Morawieckega, še bolj pa sivo eminenco poljske politike Lecha Kaczynskega, je zamik uporabe pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava do odločitve Sodišča EU o zakonitosti tega ukrepa. V sklepih, ki so jih sprejeli voditelji EU, so zapisali, da bo uporaba mehanizma pogojevanja, ki ga predvideva sporna uredba za zaščito proračuna unije, objektivna, pravična in nepristranska, da bo temeljila na dejstvih, da bo zagotavljala enako obravnavo vseh članic in da bo upoštevala nacionalne identitete članic.

Evropska komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju omenjenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja. Usmeritve pa bo dorekla po odločitvi Sodišča EU. Nikakršnih sankcij torej ne bo, dokler ne bo znana odločitev sodišča. Sklepi prav tako vključujejo zasilno zavoro - da lahko članica v primeru predloga za zamrznitev oziroma neizplačilo sredstev zaradi nespoštovanja vladavine prava zadevo predloži v razpravo Evropskemu svetu, ki si bo prizadeval za oblikovanje skupnega stališča o tem. Poleg tega bo pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava veljalo le za sveženj v vrednosti 1824 milijard evrov, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje, ne pa tudi za plačila sredstev iz prejšnjega proračunskega obdobja.{api_embed_photo}613981{/api_embed_photo}

Pomisleki ostajajo

Da je kompromis dosežen, je bilo jasno že nekaj ur red pričetkom vrha. Orban je že ob prihodu dejal, da je konsenz oddaljen še "samo en palec", da je dogovor o svežnju za okrevanje zelo blizu. Izpostavil je tudi, da se borijo za enotnost EU in "za zmago zdravega razuma" ter da je treba ravnati odgovorno. Vmes je tvitnil: "Zmagali smo!" Poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je v nasprotju z običajno prakso tokrat govoril v angleščini, pa je poudaril, da se je treba izogniti arbitrarnim in politično motiviranim odločitvam. Tudi slovenski premier Janez Janša, ki je zastopal še hrvaškega kolega Andreja Plenkovića, saj je ta zaradi koronavirusa v samoizolaciji, je kompromis ocenil kot zelo dober. "Zelo sem vesel, da imamo na mizi tudi kompromisni predlog glede instrumenta, s katerim se preko vladavine prava ščitijo evropska sredstva, skupni evropski proračun ter sklad za okrevanje in odpornost," je po poročanju STA novinarjem dejal Janša ob prihodu. "Če bo dobil zeleno luč na zasedanju Evropskega sveta, potem bomo dobili tako ustrezno zaščito z vladavino prava vseh finančnih mehanizmov EU, ki bodo veljali od 1. januarja prihodnje leto naprej, pa tudi na razpolago sredstva, ki jih nujno potrebujemo za okrevanje po epidemiji," je še dejal. In zeleno luč je nekaj ur kasneje dobil.

Edini, ki je izražal resne pomisleke, četudi je veliko držav sprva nasprotovalo kakršnim koli odstopanjem od vladavine prava v prid madžarskemu in poljskemu izsiljevanju z vetom, je bil nizozemski premier Mark Rutte. Pred pričetkom vrha je izpostavil nekaj svojih zahtev, želel je na primer mnenje Evropskega parlamenta in pravno mnenje Sveta EU o tem, ali kompromis ne ogroža uredbe, ki opredeljuje pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava. Toda očitno so ga drugi voditelji prepričali, da je prispeval svoj glas za kompromis.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta