Slovenski radijski spored na avstrijskem Koroškem pod okriljem javne radiotelevizije ORF te dni praznuje 75 let. V spominski oddaji, ki jo je pripravil urednik slovenskega sporeda studia ORF iz Celovca Miha Pasterk, so se začetkov spomnili takole: "Na pobudo britanske zasedbene oblasti so 6. januarja 1946 začele oddajati slovenske radijske oddaje na Koroškem. Na ta dan je bil prenos v živo iz Borovelj z dvojezične kulturno-umetniške prireditve, na kateri je v slovenščini recitiral Helmut Hartman."
Hartman, pionir slovenskega radia na avstrijskem Koroškem, je po drugi svetovni vojni domov prišel kot borec 8. angleške armade. Slovenske oddaje celovškega radia je vodil celih 38 let.
V omenjeni oddaji so zavrteli tudi Hartmanovo pričevanje iz leta 1984: "Britanske zasedbene oblasti so napovedale, da bodo izpolnile želje številnih koroških Slovencev po radijskem programu v slovenščini. Najprej so bila stalnica petminutna slovenska mednarodna in domača poročila vsak večer. Britanci so poslušalce celo zaprosili, naj na radio pošiljajo vesti. Kmalu so izpolnili še pričakovanja po uvedbi glasbenih oddaj. Kot so Britanci zapisali v slovenskem tedniku Koroška kronika, ki so ga prav tako ustanovili: Naj pride do izraza posebni čar slovenske ljudske pesmi, ki bo segel tudi čez meje Koroške."
Ena večjih prelomnic je bila dramatična selitev slovenskega radijskega sporeda 21. marca leta 2004 z deželne frekvence, to je javne, na zasebno. Mnogi so zaman opozarjali, da se bo prehod z javne frekvence odrazil v osipu poslušalstva. Kritike niso bile uslišane. Slovenski spored ORF se je moral preseliti na zasebno frekvenco, kjer sta že bila zasebna manjšinska radia Agora in Korotan, kasneje Radio dva. Sodelavec slednjega Bojan Wakounig nas je spomnil, da so za tedaj inovativno evropsko rešitev celo gladovno stavkali. So pa na tej frekvenci le dobili celodnevni radijski spored v slovenščini.
Kljub temu je slovenski program ORF na deželni frekvenci ostal, čeprav okrnjen. Vsako sredo zvečer imajo tam koroški Slovenci 50-minutne mozaične oddaje, vsako nedeljo in praznik pa še jutranjo dvojezično dodajo. Zanjo vodja slovenskih sporedov ORF Marijan Velik pravi: "S to oddajo pridobivamo simpatije zase in za naš jezik med vsemi Korošci. Zategadelj je zelo važna. Nedavno smo imeli oddajo Sto besed v stotih dneh. Z njeno pomočjo so se lahko nemško govoreči sodeželani na zanimiv način učili osnov slovenščine." Na zasebni frekvenci, danes si jo delijo le še s svobodnim radiom Agora, program ustvarjajo dnevno med 6. in 10. uro pa med 12. in 13. ter od 15. do 18. ure. V preostalih terminih oddaja Agora, ki je pravzaprav večjezični radio.
Pri slovenskem sporedu ORF imajo 12 redno zaposlenih novinark in novinarjev, pri čemer vsi delajo dvomedialno. Poleg radijskega sporeda, osem ur dnevno, ustvarjajo tudi polurni slovenski program za televizijsko oddajo Dober dan, Koroška, dober dan, Štajerska. Trije med njimi pa delajo zraven še za spletno stran, torej trimedialno. "Kajti na internetu smo že od leta 2000," se pohvali Velik. Seveda je sodelavcev manj kot nekoč, dela pa vse več, še potarna. Navrže, da so v zadnjih letih izgubili tri stalne sodelavce, nadomestila pa sta jih le dva honorarca, zaposlena zgolj za polovični delovni čas. Imajo sicer pet honorarcev.
Slovenski spored ORF se od marca leta 2009 sliši tudi na avtohtonem naselitvenem območju Slovencev na avstrijskem Štajerskem, ko so slovesno zagnali oddajnik pri Sobotah. Slovenska televizijska oddaja pri ORF je tridesetletnico praznovala pred dvema letoma.
Velik še pove, da visoki jubilej radia do poletja zaznamujejo vsak teden s spominskimi oddajami: "V njih predstavljamo naše zgodovinske glasbene in govorne bisere. Če ne bi bilo pandemije, bi 75-letnico praznovali v živo, bližje ljudem. Ko bo nevarnost covida-19 minila, upam, da jubilej dostojno proslavimo."
