Jon Knez
Danes je Karel III., dosedanji princ Charles, prvič v vlogi kralja nagovoril britanski narod. Obnovil je kraljičino zaobljubo dosmrtnega služenja narodu in dejal, da je bila kraljica, njegova ljubljena mati, vse življenje tako njegov navdih kot navdih celotne družine. "Dolgujemo ji za vso njeno neomajno požrtvovalnost. Poleg žalosti z mnogo vami delimo globoko hvaležnost. Na svoj 21. rojstni dan je obljubila, da bo vse svoje življenje služila narodu, in temu se poklanjam. /.../ Narodu bom služil z zvestobo, spoštovanjem in z ljubeznijo - kot vedno do zdaj," je kralj dejal v nagovoru narodu. Povedal je tudi, da je sinu, prestolonasledniku Williamu, podelil naziv valižanskega princa, ki ga je sam nosil približno petdeset let.
Usoda odvisna od Karla in Williama
Dr. Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov, o tem, kako bo pod vladavino Karla III. videti Združeno kraljestvo. Pravi, da je vse odvisno od obnašanja kralja v javnosti. "Ni pričakovati, da bo pretirano dolgo na prestolu, zato bo pozornost tako britanske kot svetovne javnosti usmerjena na prestolonaslednika Williama. Od njiju bo odvisno, kako bo javnost sprejemala spremembo v dinastiji," komentira Bučar. O vlogi sodobne monarhije v mednarodnih odnosih pove, da ne gre za nič posebnega, saj so monarhi v rangu predsednikov držav, ki predstavljajo svojo državo. "Po notranjem pravno ustavnem redu ima vsaka dinastija svoja pooblastila, kaj smejo početi, ali so bolj ceremonialni ali pa imajo tudi vsebinske pristojnosti pri politiki. Dinastija Windsor ima v Veliki Britaniji poseben položaj, saj je vladar tudi vrhovni nominalni predstavnik številnih drugih držav, kot sta na primer Kanada in Avstralija - pa še v državah Commonwealtha. Položaj Windsorjev je zagotovo poseben, tega vladarji drugih monarhij ne poznajo, saj so vezani le na ozemlje lastne države. Pričakovati je, da bodo gibanja, ki se zavzemajo za ukinitev monarhije, postala močnejša. V Avstraliji so o tem že večkrat razpravljali."
Precej manj priljubljen od mame
Čeprav je kralj postal takoj po kraljičini smrti, ga bo jutri formalno za kralja razglasil še poseben svet, kronanje bo kasneje. Pričakovati ga je prihodnje leto. Charles je uradne dolžnosti opravljal od 70. let prejšnjega stoletja, ko mu je mati podelila naziv valižanskega princa. V zadnjem obdobju je zaradi kraljičinih zdravstvenih težav moral prevzemati vedno več dolžnosti. Je pa precej manj priljubljen od pokojne kraljice. V anketi YouGov je maja letos pozitivno mnenje o kraljici podalo 81 odstotkov vprašanih, o princu Charlesu pa le 56 odstotkov. Tuje agencije poročajo, da je pred njim težka naloga, čeprav je bil za kralja vzgajan vse življenje, približno 70 let, saj bo nasledil kraljico, ki je bila pri ljudeh zapisana po dobrem.
Britanska monarhija kot blagovna znamka
Dr. Marko Lovec: "Monarhije spadajo v neko drugo stoletje, danes pa je predvsem britanska monarhija blagovna znamka in dober posel. Za nekatere je del tradicionalne identitete, ki se je v negotovih časih ljudje spet radi oklepajo. Romantizirajo preteklost ter pozabljajo, kakšno je bilo življenje slehernikov, preden so ustave in izvoljene skupščine s krvavo pridobljenimi pravicami omejile samovlado monarhov. Ti so Evropo v spregi s cerkvijo pognali v nešteto vojn in kolonizirali preostali svet. Številni še živeči monarhi imajo danes bolj simbolične pristojnosti, a so tudi bolj na konservativni stani političnega spektra. Kot lastniki posesti in pravic, ki ne izvirajo ravno iz njihovega lastnega truda, so veliki rentniki. Ne nazadnje nas Putin danes zgovorno opozarja na živeči problem absolutizma in fevdalizma z oziranjem v 19. stoletje s koncertom velikih sil in 'razsvetljenih absolutistov'. Toda tudi ko so se takrat fevdalci razsvetlili in nehali razmnoževati znotraj družine, je ostal problem koncentracije in zlorabe moči ter tega, da v avtoritarnih režimih v nasprotju z demokratičnimi svetovalci napredujejo tako, da vladarju namesto resnice govorijo, kar mu godi. To vodi v strahotne strateške napake, kot smo jim priča v Ukrajini."
Trussova oznanila konec druge elizabetinske dobe
Je pa državljane že v četrtek izpred rezidence na Downing Streetu 10 nagovorila nova premierka Liz Truss, ki je bila pred samo dvema dnevoma v Balmoralu na svoji prvi in zadnji avdienci pri Elizabeti II. Izrazila je globoko pretresenost in užaloščenost, dogodek pa označila za konec druge elizabetinske dobe. "Smrt njenega visočanstva je velik šok za državo in svet. Kraljica Elizabeta II. je bila skala, na kateri je bila zgrajena moderna Velika Britanija. Država se je pod njeno vladavino razvijala in rasla. Velika Britanija je velika država prav zaradi nje. /.../
Njena življenjska služba je trajala večino naših živečih spominov. Bila je osebni navdih meni in mnogim Britancem. Njena predanost je bila zgled za vse nas." Nagovor je zaključila z besedami "naj Bog varuje kralja" in izdala, da si je novi kralj nadel ime Karel III., še preden je to sporočila Buckinghamska palača.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
