Lahkotne obljube v Glasgowu

Začel se je sklepni teden podnebne konference COP26 v Glasgowu. Prejšnji teden so zagon pogajanjem dali voditelji držav in vlad, pri čemer so se mnoge države zavezale h koncu krčenja gozdov in zmanjševanju izpustov metana. Zdaj bodo imeli besedo ministri za okolje in podnebne spremembe. Treba bo izoblikovati pravila za dokončanje pariškega podnebnega sporazuma. So pa države na nasprotnih bregovih. Dogovor o postopnem opuščanju rabe premoga jih je podpisalo več kot 40, a največjih onesnaževalk, kot so Avstralija, ZDA in Kitajska, ni med njimi.

Na tiskovni konferenci je včera nastopil slovenski okoljski minister Andrej Vizjak, saj Slovenija kot predsedujoča EU usklajuje mnenja med članicami, hkrati pa zastopa EU. Svet se mora premakniti h konkretnim dejanjem za doseganje cilja 1,5 stopinje Celzija, je dejal po poročanju slovenske tiskovne agencije STA. "Uspelo nam bo, če bomo združeni in bomo delovali skupaj - ves svet, vse države in vsi deležniki. Obenem moramo zagotoviti, da naša dejanja ne ogrozijo socialne kohezije in gospodarskega razvoja ter da pomagamo državam v razvoju," je dopolnil.

Po Vizjakovih besedah so ukrepi priložnost za gospodarski in družbeni napredek. Prav tako je vse pogodbenice pariškega sporazuma ob blaženju podnebnih sprememb pozval k okrepitvi naporov za prilagajanje nanje. Zavzel se je tudi za zagotovitev sto milijard dolarjev podnebne pomoči državam v razvoju letno. Po njegovi oceni je zdaj dosežene okoli 85 odstotkov vsote, razvite države pa bi lahko obljubo kmalu izpolnile v celoti.

Dovolj besed

Sočasno s konferenco potekajo protesti, na katerih želijo sporočiti, da je spopadanje s podnebno krizo daleč od uspešnega in je bolj podobno piar obljubam kot resnim ukrepom in jasnim ciljem. "Dokler ne bomo imeli jasnih načrtov, zavezujočih ciljev, postavljenih datumov, do katerih morajo biti doseženi, sankcij, če niso, gre le za prazno obljubljanje. Dogajanje v Glasgowu nima posebne teže, saj so obljube države že dajale in jih še dajejo, ne zgodi se pa nič. Dokler ne vidimo konkretnih dejanj, seveda ne moremo verjeti in podpirati takih konferenc," je podnebno konferenco komentiral Aljoša Petek, član gibanja Mladi za podnebno pravičnost in Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.

Znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo Tamara Lah Turnšek meni, da sta nujna optimizem in stalno opozarjanje, zato pozdravlja demonstracije v Glasgowu. "Te pričajo, da si mladi želijo prehoda od besed k dejanjem. Današnji govori na podnebni konferenci so bili zelo odločni. A implementacija mora voditi v konkretne predloge. Če se bodo demonstracije dogajale še naprej, jih bodo prisiljeni upoštevati tudi politiki, saj so v končni fazi odvisni od volivcev. Alternative obstajajo, imamo dve možnosti, ali bomo nekaj ukrenili ali pa porušili vse, kar se porušiti da," komentira sogovornica.

Prihodnost v interdisciplinarnosti

Kot smo že poročali, sta oktobra Nacionalni inštitut za biologijo in gibanje Mladi za podnebno pravičnost kot premislek pred COP26 organizirala dvodnevni mednarodni simpozij, na katerem je sodelovalo kar 44 razpravljavk in razpravljavcev ter je dosegel več kot 20.000 zainteresiranih. Lah Turnškova, pobudnica simpozija, je dejala, da so ugotovitve znanstvenih raziskav želeli predstaviti širši javnosti, prizadevajo pa si tudi za vzpostavitev dialoga z drugimi vedami. Na podlagi razprav so organizatorji svoje misli strnili v Okoljskem manifestu, v katerem poudarjajo, da potrebujemo novo vizijo razvoja družbe, ki mora vključevati celostno obravnavo okoljskih tematik, družboslovno, humanistično in naravoslovno. Te tematike bi morale biti tudi del učnih načrtov, menijo. Predlagajo ustanovitev posvetovalnega konzorcija, sestavljenega iz biologov in energetskih strokovnjakov, ki bi pripravil okoljsko vzdržno energetsko strategijo Slovenije.

V manifestu so izpostavili posledice okoljskih sprememb, ki so pogosto nepovratne in zunaj našega dosega, kot sta predvidena rast morske gladine in izgubljanje celokupne biodiverzitete določenih ekosistemov. Ohranjanje biodiverzitete ne sme ostati le zanesenjaško naravovarstvo, ampak nuja za preživetje prihodnjih generacij, pišejo in dodajajo, da je tudi stanje voda precej drugačno, kot je videti v oglasih o Sloveniji kot zeleni turistični destinaciji. Kritični so tudi do predlagane evropske zakonodaje Pripravljeni na 55, ki se nanaša na cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030. "Čeprav je predlagana evropska zakonodaja pomemben korak naprej, je ekonomsko in socialno nezadostna ter le delno v skladu s podnebno znanostjo," pišejo in dodajajo, da bi moralo biti cilj 65-odstotno zmanjšanje količine toplogrednih plinov do leta 2030 in doseganje neto brezogljične družbe okoli leta 2040. Menijo, da je dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050 nezadostna, socialno nepravična in ni v skladu s podnebno znanostjo.

Prioriteta učinkovita raba energije

Manifest med drugim zajema konkretne predloge, kot so financiranje raziskav s področja biodiverzitetne znanosti, spremljanje stanja glede biodiverzitete, redno posodabljanje rdečih seznamov ogroženih vrst, preprečitev nadaljnjega izumiranja vrst in propadanja ekositemov. Morali bi pripraviti celovite in dolgoročne načrte za upravljanje porečji in z umestitvijo posameznih posegov ter drugih obremenitev v porečja s prostorskim načrtovanjem in gradnje. Predlagajo trajnostne, na znanstvenih spoznanjih in okoljskih danostih temelječe prakse v kmetijstvu, vpeljavo rastlinskih sort, ki so bolje prilagojene na okoljske danosti v Sloveniji. Na vrh prioritetnega seznama bi morali postaviti ukrepe za učinkovito rabo energije v industriji in gospodinjstvih ter njihovo izvajanje. Za nizkoogljične elektrarne (predvsem sončne) bi morali naročiti študijo, ki bi usmerjala umeščanje elektrarn. O sprejemljivosti potencialne gradnje novega bloka jedrske elektrarne bi morala steči široka javna razprava, utemeljena na predstavitvi naravoslovnih in družboslovnih strokovnih stališč.