Ledenik Thwaites je velik za približno šestino Slovenije.
Pred dvajsetimi leti se je na Antarktiki ledena plošča, težka skoraj 500 milijard ton, odtrgala od celine in končala v Weddellovem morju, kjer se je razbila na tisoče ledenih gmot. A nihče ni niti pomislil, da bo ledena polica Larsen B, velika 3250 kvadratnih kilometrov in debela 200 metrov, popolnoma razpadla že v enem mesecu. Tudi glaciologi so bili nad tem zelo presenečeni, celo šokirani. "To je osupljivo. Samo razpadla je. Padla je kot zid in se razbila na stotisoče delov," je dogajanje komentiral eden od glaciologov.
Decembra lani so se znanstveniki srečali v New Orleansu in opozorili, da se na ledeni plošči Zahodne Antarktike dogaja nekaj še bolj skrb vzbujajočega. Dolgoletne raziskave britanskih in ameriških raziskovalcev so pokazale, da so se na vrhu ledenika Thwaites, enega največjih na svetu, in tudi pod njim pojavile velike razpoke. Skrbi jih, da bi se lahko v petih letih odlomili večji deli, ledenik pa bi začel postopoma razpadati. Hitrost njegovega odtoka se je v zadnjih 30 letih zaradi tople oceanske vode, ki pride pod ledenik in topi njegov plavajoči del, namreč podvojila.
Ledenik Thwaites je približno stokrat večji kot ledena polica Larsen B, velik je približno kot Velika Britanija in vsebuje toliko vode, da bi lahko dvignil gladino morja po vsem svetu za več kot pol metra. Prispeva približno štiri odstotke letnega dviga morske gladine, zato ga mnogi označujejo za najpomembnejši ledenik na svetu, prijelo se ga je celo ime Ledenik sodnega dne. Satelitske slike pa so pokazale, da se topi veliko hitreje, kot se je v devetdesetih letih prejšnjega tisočletja.
Zaradi ledenika Thwaites smo lahko upravičeno zaskrbljeni, vendar je na Antarktiki še veliko drugih ledenikov, ki se zaradi segrevanja Južnega oceana topijo in krhajo. In prav ledenik Thwaites deluje kot zamašek, ki blokira izhod v morje. Če bi Thwaites razpadel, bi se po prepričanju znanstvenikov tudi manjši ledeniki hitreje topili, to pa bi povzročilo propad celotne ledene plošče in katastrofalni globalni dvig morske gladine za nekaj metrov.
Ali se lahko to zgodi in kako hitro, ostaja eno najpomembnejših vprašanj sodobnega časa. Morska gladina namreč zelo hitro narašča: z 1,4 milimetra na 3,6 milimetra samo med letoma 2006 in 2015. Nekaj milimetrov na leto se sicer ne sliši veliko, vendar bi že razpad majhnega dela ledenika Thwaites močno povečal nevarnost za uničujoče nevihte. Če bi se zrušili v morje vsi ledeniki na zahodnem delu Antarktike, pa bi morje zalilo prav vsa obalna mesta na svetu. Antarktični led je v nasprotju z ledom na Arktiki večinoma na kopnem, tako da vsako taljenje dvigne morsko gladino.
Če so bili glaciologi še pred nekaj leti soglasni, da bodo potrebna stoletja globalnega segrevanja, preden se ledeniki, kot je Thwaites, sesedejo, je hiter razpad ledene police Larsen B alarm, da bi se lahko podobno zgodilo tudi na Antarktiki.
A le mesec po podnebni konferenci v Glasgowu je opozorilo, da je 300 metrov debeli in 80,5 kilometra široki ledenik Thwaites začel pokati, naletelo na molk vlad, ki jih skrbita le covid-19 in vrnitev k normalni politiki, so zapisali v britanskem dnevniku The Guardian. Preti nam, da bodo številni ukrepi, ki so bili sprejeti novembra, morali počakati še eno leto. A ledenik Thwaites je opomnik, da globalno segrevanje in ledeniki ne čakajo na politike, vsako odloženo ukrepanje pa le stopnjuje svetovno katastrofo.
