Čeprav so letalske družbe stroške zmanjšale za milijardo dolarjev dnevno, prizemljile flote in zmanjšale število zaposlenih, še vedno ustvarjajo velike izgube. Covid-19 je prihodke v letalski industriji lani oklestil za 60 odstotkov, je ocenilo mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA, v katero je včlanjenih 290 letalskih družb, ki sestavljajo 82 odstotkov svetovnega zračnega prometa. Poznavalci pričakujejo težave tudi v prihodnjih mesecih: Ryanair napoveduje rekordno izgubo, knjige naročil proizvajalcev komercialnih letal se polnijo izredno počasi, IATA pa vlade poziva, naj uredijo digitalne platforme za testiranje okužb s koronavirusom, in opozarja, da je test na papirju mogoče enostavno ponarediti. Testiranja nas bodo, kot kaže, še lep čas spremljala.
Niso vsi odpuščali
Koliko delovnih mest so izgubili evropski letalski prevozniki v letu 2020 in katera so bila najbolj prizadeta zaradi epidemije, so preverili pri spletnem portalu Flight Global. Ugotavljajo, da ni šlo zgolj za odpuščanja med piloti in kabinskim osebjem, prizadeti so bili tudi drugi poklici, napovedujejo pa še, da bo zaposlene v letalskem sektorju tudi letos strah za delovna mesta. Pandemija namreč ne pojenja.
Eurocontrolova scenarija razvoja letalskega prometa nista nič kaj obetavna
Ruski Aeroflot je že avgusta lani sporočil, da jim bodo zagotovljena državna posojila omogočala ohraniti vsa delovna mesta, izvršni direktor družbe Vitalij Saveljev je takrat povedal, da tudi nadalje ne načrtujejo odpuščanj. Tudi španski prevoznik Volotea je konec leta potrdil, da do zdaj ni bilo potrebe po odpuščanjih. Turkish Airlines, ki kot eden redkih prevoznikov leti tudi iz Ljubljane, se je doslej izognil večjim odpuščanjem, zaposlenih ima več kot 35.000. Namesto tega se je z osebjem dogovoril za začasno znižanje plač, na prejšnjo raven jih bodo dvignili, ko se bo vrnilo povpraševanje po letenju. Iberia, ki deluje pod okriljem IAG, je pred božičem potrdila, da ji (še) ni bilo treba zmanjševati števila delovnih mest.
Število zaposlenih več kot prepolovili
Skupina Lufthansa naj bi se bila do konca minulega leta odpovedala 30.000 redno zaposlenim, nadaljnjih 10.000 pa naj bi jih delo izgubilo letos. To kaže na skoraj 30-odstotno zmanjšanje delovne sile glede na raven pred pandemijo. Finnair je oktobra dosegel dogovor o ukinitvi 700 delovnih mest - za več kot deset odstotkov delovne sile. British Airways pa je v drugi polovici leta zmanjšal načrtovano število odpuščenih s 13.000 na 10.000, zahvaljujoč koncesijam za delovno silo. Decembra lani je IAG, lastnik British Airways, prosil za posojilo v višini 2,26 milijarde evrov. Tudi poljski LOT je v 2020 prejel državno podporo, ni pa razkril obsega odpuščanj.
Bruselj odobril državno pomoč Fraportu Slovenija
Evropska komisija je odobrila pet milijonov evrov državne pomoči za družbo Fraport Slovenija, upravljavca Letališča Jožeta Pučnika. Nepovratna sredstva je podjetje prejelo za nadomestilo škode, ki jo je utrpelo med 17. marcem in 30. junijem 2020 zaradi izbruha pandemije covida-19.
Vlada je državno pomoč Fraportu Slovenija potrdila v začetku decembra lani, pet milijonov evrov pa pokrije okoli 33 odstotkov škode, ki jo je utrpel Fraport. Zaradi drastičnega zmanjšanja letalskih prevozov in števila prepeljanih potnikov ter količin prepeljanega tovora so skupno škodo ocenili na 15,261 milijona evrov.
Air France je julija sporočil, da bo v okviru vladne sanacije ukinil približno 7600 delovnih mest, hčerinska družba Air France Hop pa bo v prihodnjih treh letih število zaposlenih več kot prepolovila. Od zdaj 2420 zaposlenih jih bo ostalo 1020. Nizozemskemu letalskemu prevozniku KLM je vlada oktobra odobrila načrt prestrukturiranja, v okviru katerega je bilo konec leta 2020 zaposlenih 4500 ljudi manj kot pred pandemijo. Air Baltic s sedežem v Latviji je že v prvih tednih pandemije moral odpustiti 40 odstotkov delovne sile (približno 700 zaposlenih) od skupno 1700 uslužbencev. Zaposlovali bodo, ko se bodo razmere umirile.
Za 50 odstotkov je delovno silo oklestil skandinavski Sas. Pri Virgin Atlanticu imajo za seboj že dva vala odpuščanj. Maja so napovedali, da bo delo izgubilo 3100 zaposlenih, septembra, po sprejetju načrta za prestrukturiranje poslovanja, je sledila ukinitev še 1150 delovnih mest. Wizz Air je že aprila lani napovedal, da bo moral odpustiti petino zaposlenih, to je okoli 1000 ljudi.
Z desetino zmogljivosti
Konec lanskega maja je EasyJet predlagal zmanjšanje števila zaposlenih za 30 odstotkov. To bi pomenilo 4500 uslužbencev (med njimi 730 pilotov in 1200 članov kabinskega osebja) od skupno 15.000. Po uvedbi skrajšanega delovnega časa in neplačanega dopusta ter septembrske odločitve 1500 zaposlenih, ki so privolili v zmanjšano kvoto ur, je prevoznik sporočil, da dodatni ukrepi ne bodo potrebni.
57 odstotkov manj izpustov v Evropi
Zaradi omejitev potovanj je znatno upadla količina izpustov ogljikovega dioksida v letalskem prometu v Evropi. Podatki Eurocontrola kažejo, da so se izpusti glede na predlani zmanjšali za 56,9 odstotka, število letov pa je upadlo za 54,6 odstotka. Med državami so precejšnje razlike, ki so posledica različnih flot letal, dolžine letov, vpliv pa ima tudi razmerje pri deležu tovornega prometa in poslovnega letalstva.
Najbolj so izpusti upadli v Črni gori (za 74,9 odstotka), na Hrvaškem (za 73,2 odstotka), Češkem (za 71,2 odstotka) in v Sloveniji (za 70,6 odstotka), najmanj pa v Luksemburgu (za 12,8 odstotka), Belgiji (za 30,1 odstotka), na Danskem (za 41,2 odstotka) in v Bolgariji (za 46,7 odstotka).
EasyJet pričakuje, da bo v prvem četrtletju tega leta obratoval le z desetimi odstotki svojih zmogljivosti, saj se omejitve potovanj ne sproščajo. Nizkocenovnik je sicer v nizkem startu, da izkoristi priložnosti, ki bi se pojavile na ključnih letališčih, če bi se z njih konkurenti umaknili. Britanski prevoznik je po lastnih navedbah v zadnjem trimesečju minulega leta prepeljal skoraj 2,9 milijona potnikov, kar je dosegel z obratovanjem 18 odstotkov zmogljivosti prejšnjega leta ob 65,7-odstotni zasedenosti potniške kabine. Prihodki v prvem četrtletju fiskalnega leta (oktober-december 2020) so padli za 88 odstotkov na 187 milijonov evrov. Izvršni direktor EasyJeta Johan Lundgren je za poslovni rezultat dejal, da je v skladu s pričakovanji.
V prihodnost zrejo z optimizmom, saj so njihove raziskave pokazale, da približno dve tretjini potrošnikov načrtujeta za letošnje počitnice še vedno odpotovati v oddaljene kraje. A EasyJet je v začetku leta moral vzeti petletni kredit, preračunano 155 milijard evrov, za stabilizacijo poslovanja, posojilo pa je zavaroval s 70 do 80 potniškimi letali Airbus A320.
Ryanair napoveduje rekordno izgubo
Leti zelo malo pozitivnih
Alitalia in Delta od 8. decembra 2020 skupaj testirata vse potnike na linijah Rim-New York in Rim-Atlanta. Do zdaj je bilo testiranih 3824 ljudi, covid-19 pa je imelo le pet potnikov, to je le 0,13 odstotka. Mednarodni letališki svet ACI je zato po pisanju portala Zamaaero prepričan, da je testiranje sprejemljivo tveganje za potovanja in da bi ga morale vlade zapovedati in bi za potnike nadomestilo karanteno, samoizolacijo in druge bolj odvračajoče ukrepe.
Evropska organizacija za varnost v letalskem prometu Eurocontrol je izračunala, da je bilo zračnega prometa po vsej Evropi januarja 2021 v primerjavi z januarjem 2019 za približno 64 odstotkov manj, razmere pa se predvsem zaradi novih, bolj nalezljivih različic koronavirusa hitro poslabšujejo. Objavila je dva možna scenarija razvoja letalskega prometa do junija 2021. Po črnem scenariju A, ki ne predvideva okrevanja, bo junija letos v primerjavi z junijem lani 70 odstotkov manj zračnega prometa, medtem ko bolj pozitiven scenarij B napoveduje "zgolj" 55 odstotkov manj letov v evropskem zračnem prostoru.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
