"Zaradi številnih vojn, podnebnih sprememb, uporabe lakote kot političnega in vojaškega orožja ter pandemije, ki vse še dodatno poslabšuje, je 270 milijonov ljudi na poti proti stradanju," je poudaril izvršni direktor WFP David Beasley. "Če ne bomo zadostili njihovim potrebam, bo izbruhnila pandemija lakote, ki bo veliko hujša od učinkov covida-19," je dodal na sedežu WFP v Rimu, kjer je prejel nagrado.
Mednarodna organizacija iz sistema Združenih narodov letošnjo Nobelovo nagrado prejme za prizadevanja za boj proti lakoti, za prispevek pri izboljšanju pogojev za mir na konfliktnih območjih ter za prizadevanja preprečiti uporabo lakote kot orožja, je odločitev o nagrajencu oktobra utemeljil Nobelov odbor.
Predsednica Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen, ki se je oglasila s sedeža odbora v Oslu, je danes poudarila, da WFP ob porastu nacionalističnih teženj po vsem svetu "predstavlja prav tisto obliko mednarodnega sodelovanja, ki jo svet trenutno nujno potrebuje".
"Zdaj smo morda v najbolj prelomnem trenutku v sodobni zgodovini"
Beasley pa je Nobelovo nagrado označil za več kot zahvalo. "Gre za poziv k ukrepanju," je dejal. Povedal je še, da je lakota na pragu človeštva, hrana pa pot do miru.
"Zdaj smo morda v najbolj prelomnem trenutku v sodobni zgodovini," je še poudaril izvršni direktor WFP. Kot je pojasnil, je po stotih letih prizadevanj za zmanjšanje revščine 270 milijonov ljudi na robu stradanja, po drugi strani pa je na svetu 400.000 milijard dolarjev bogastva. "Da bi 30 milijonov ljudi rešili pred lakoto, potrebujemo le pet milijard dolarjev od tega bogastva," je dodal.
Govor je Beasley sklenil z besedami, da vsak večer ob odhodu v posteljo joka za otroki, ki jih niso mogli rešiti. "Če nimamo dovolj denarja in dostopa, ki ga potrebujemo, se moramo odločiti, kateri otroci bodo jedli in kateri ne, kateri bodo živeli in kateri umrli," je poudaril. "Prosim ne zahtevajte od nas, da izbiramo, kdo bo živel in kdo umrl. (...) Nahranimo vse," je pozval.
Letošnje Nobelove nagrajence v šestih kategorijah so tako kot običajno, a z manj fizično prisotnimi novinarji, razglasili oktobra. Zaradi pandemije nihče od njih ni prišel po plaketo in medaljo v Stockholm oziroma Oslo.
Slovesnosti tradicionalno potekata 10. decembra na obletnico smrti ustanovitelja nagrad, švedskega industrialca in izumitelja dinamita Alfreda Nobela.
Slovesnost v Stockholmu ni bila odpovedana že od druge svetovne vojne, slovesnost v Oslu pa je bil nazadnje odpovedana leta 1976, ko zaradi pomanjkanja primernih kandidatov niso podelili nagrade za mir.
