Ljudska stranka ohranila oblast na severozahodu Španije

Bojan Brezigar Bojan Brezigar
20.02.2024 19:37
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Slavje Alfonsa Ruede v galicijskem Santiagu de Compstela     
Lavandeira Jr.

Preboj ni uspel. Ljudska stranka ohranja oblast v Galiciji, regiji na skrajnem severozahodu Španije, kjer so bile v nedeljo deželne volitve. Njen krajevni voditelj Alfons Rueda bo še štiri leta vodil deželno vlado. Ljudska stranka je sicer izgubila dve mesti, vendar s 40 izvoljenimi ohranja absolutno večino, in to že petič zapored.

Preboj levici torej ni uspel, je pa prišlo do velike spremembe v levem taboru. Galicijski nacionalni blok (BNG), stranka, ki se poteguje za večjo avtonomijo ter seveda za popolno priznanje galicijskega jezika in vrednotenje krajevne kulture, je namreč dobila 25 deželnih poslancev. To je šest več kot na volitvah pred štirimi leti. Poraženi pa so socialisti španskega premiera Pedra Sancheza, ki so izgubili pet mest. Eno mesto je pripadlo majhni lokalni populistični stranki. Preostale stranke, med temi skrajno desna Vox in levičarska Sumar, ki sta zastopani v madridskem parlamentu, nista presegli petodstotnega praga.

Na rezultat je vplivalo tudi dejstvo, da je na levici nastopalo kar nekaj strank, poleg BNG in socialistov še Podemos in Sumar, ki pa v volilni kampanji niso bile sposobne volivcem predstaviti skupne verodostojne alternative Ljudski stranki. Sicer je treba povedati, da velja Galicija že desetletja za nekakšen fevd španske desnice. Ne samo to, je tudi zibelka skrajne desnice: v Ferrolu v Galiciji se je namreč rodil diktator Francisco Franco. Iz Galicije je bil tudi Manuel Fraga Iribarne, njegov minister za informiranje, nekakšen Goebbels frankizma. To je človek, ki je v 60. letih podpisoval izvršitve smrtnih obsodb političnih nasprotnikov režima, med drugim komunističnega voditelja Juliána Grimaua, obsojenega na smrt z ustrelitvijo. Leta 1973 ga je Franco imenoval za veleposlanika v Londonu. Po Francovi smrti leta 1975 je bil notranji minister prve španske vlade in kot tak je odločilno vplival na novo špansko ustavo, med drugim na ključno določilo, da ostane Španija monarhija. Prav tako je odgovoren za ureditev regij z omejeno pristojnostjo in za določila, po katerih je praktično nemogoče spremeniti ustavo. Potem se je vrnil v Galicijo in ji predsedoval več kot petnajst let. Šele leta 2005 je Ljudska stranka, ki ji je pripadal, izgubila absolutno večino v Galiciji. Oblast je za en mandat prevzela levica, Fraga Iribarne pa je bil izvoljen v senat.

Leta 2009 je bil za predsednika Galicije izvoljen sedanji lider ljudske stranke Alberto Nuñez Feijóo in oblast je ohranil do leta 2022, ko je postal predsednik stranke in je predsedstvo predal Alfonsu Ruedi, ki je na teh volitvah ponovno kandidiral. Iz Galicije je bil tudi Mariano Rajoy, predsednik Ljudske stranke in tudi predsednik španske vlade, ki je poslal policijo pretepat Katalonce, ko so na referendumu glasovali o osamosvojitvi. Rajoy je tudi razpustil katalonski parlament in odstavil katalonsko vlado.

Skratka, jagodni izbor vodilnih osebnosti španske desnice izvira iz te regije. Tradicija, ki so ji volivci ostali zvesti tudi tokrat.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta