Vojislav Bercko
Brez velike spremembe v Franciji. V včerajšnjem drugem krogu predsedniških volitev je slavil dosedanji predsednik, 44-letni liberalni centrist Emmanuel Macron, protikandidatka, 52-letna desničarka Marine Le Pen, je že drugič zapored klonila v finalu. Macronova zmaga sicer ni bila tako prepričljiva kot pred petimi leti, ko je v drugem krogu prejel kar dve tretjini glasov, a rezultati vzporednih volitev so mu tokrat namerili okoli 58 odstotkov glasov. Volilna udeležba je bila nekoliko nižja kot pred petimi leti, po napovedih agencije Ipsos nekaj čez 70-odstotna. Macron je tako postal šele drugi predsednik po Jacquesu Chiracu v tem tisočletju, ki je bil ponovno izvoljen, to ni uspelo ne Nicolasu Sarkozyju ne Françoisu Hollandeu, ki sploh ni vnovič kandidiral.
Vsaj tako kot del Francije pa si je ob tem izidu oddahnil velik del Evrope. Medtem ko si Macron ves čas prizadeva za čim močnejšo in enotnejšo Evropsko unijo (in sebe vidi kot prvega med enakimi), je Marine Le Pen znana kot velika evroskeptičarka. V tokratni volilni kampanji je sicer nekoliko omilila svoja stališča, in če je pred petimi leti še zagovarjala izstop Francije iz EU, je zdaj trdila, da bi unijo reformirala od znotraj, povezovala bi se s podobno mislečimi voditelji na Madžarskem in Poljskem, verjetno pa tudi v Italiji, če bi tam zmagala skrajna desnica. Toda ne v Franciji ne v EU niso pozabili na njene tesne stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, in če je vojna v Ukrajini prišla prav Macronu, ki je rusko agresijo takoj obsodil in se skušal prikazati kot svetovni voditelj, je bila deloma usodna za Le Penovo.
V predvolilni kampanji so sicer bila v ospredju domače teme, zlasti gospodarske in socialne. Macron v prvem mandatu sicer pod pritiskom javnosti in sindikatov ni uresničil napovedi o zvišanju upokojitvene starosti na 65 let, ta nepopularni ukrep si je prihranil za drugi mandat. Svojo kampanjo je pričel pozno, le dva tedna pred prvim krogom volitev, v njej pa se je skušal prikupiti predvsem mladim z obljubami o bolj zeleni, ekološko ozaveščeni Franciji. Volivcem levice, ki so v prvem krogu namenili kar 22 odstotkov glasov skrajnemu levičarju Jean-Luc Mélenchonu, se je skušal približati z obsodbo visokih plač vodilnih v francoskih podjetjih, dal je tudi vedeti, da je pripravljen nekoliko popustiti glede pokojninske reforme. Marine Le Pen pa je na edinem televizijskem soočenju pred drugim krogom potrdila, da bo vztrajala pri prepovedi nošenja muslimanskih rut v javnosti, češ da gre za "uniformo, ki so jo predpisali islamisti".
