O tem, da bo v Madridu, osrednji regiji Španije, ki šteje okoli 6,5 milijona prebivalcev (sama prestolnica od tega odtehta približno polovico), na torkovih regionalnih volitvah zmagala desnica, ni bilo velikih dvomov. To je tradicionalno desna regija, v kateri ima pomembno vlogo španska birokracija, od državne uprave do sodstva, vojske in varnostnih sil, ki je izrazito konservativna. Ljudska stranka (PP) je v tej regiji na oblasti neprekinjeno že 30 let. Ampak tak padec, kot ga je levica doživela na tokratnih volitvah, ni bil pričakovan in predstavlja hud udarec za špansko vlado, ki jo vodi socialist Pedro Sanchez.{infobox-quote_full}161393{/infobox-quote_full}
Vzpon skrajnih desničarjev
Zmagovalka volitev Ljudska stranka, Partido popular (PP), je prejela 44,7 odstotka glasov in osvojila 65 mandatov v 136-članski deželni skupščini; na prejšnjih volitvah leta 2019 jih je imela 30. Skrajno desna stranka Vox je pridobila en poslanski stolček, zdaj jih ima 13. Po teh izidih Ljudski stranki za vladanje zadostuje tudi vzdržanje skrajne desnice, kajti levica ima vsega 58 poslanskih mest. Iz skupščine je popolnoma izginila liberalna stranka Ciudadanos, ki je po prejšnjih volitvah imela 26 poslancev, tako da je PP hegemona stranka, ki bo poslej upravljala regijo.
Na levici so vladni socialisti utrpeli hud poraz. Prej so imeli 37 poslancev, zdaj jih imajo le 24. Lokalna levičarska stranka Mas Madrid se je uveljavila in ima prav tako 24 poslanskih mandatov, v odstotkih volilnih glasov pa je dobila celo nekaj desetink več kot socialisti; ti v Madridu niso imeli še nikoli tako slabega rezultata. Unidas Podemos, nekdanja Podemos, je pridobila tri poslanska mesta, vendar tudi to levici to ne koristi, saj ima skupno 58 poslancev, torej manj kot PP.
Nobenega dvoma ni, da je na tak izid vplivala pandemija covida-19. Španska vlada se je, tako kot domala vse vlade v Evropi, znašla pod pritiskom zaradi ukrepov, ki so prizadeli predvsem malo gospodarstvo, začenši s turizmom, ki je pomemben vir dohodka v madridski regiji. Poleg tega je Pedro Sanchez storil nekaj političnih napak, v oči je zbodlo predvsem to, da se je v deloma avtonomni jugovzhodni regiji Murcia povezal s stranko Ciudadanos proti vladajoči PP. Zaradi te poteze je voditeljica madridske PP Isabel Diaz Ayuso, predsednica regionalne koalicijske vlade, ki je bila na oblasti prav s sodelovanjem stranke Ciudadanos, oklicala predčasne volitve in dejansko povozila nekdanje partnerje, ki so pristali na borih 3,5 odstotka glasov brez izvoljenih poslancev. Stranka Vox pa je že v torek zvečer napovedala, da bo podprla enobarvno vlado PP. To pomeni dodaten premik na desno, kajti Vox je stranka, ki se neprikrito sklicuje na bivšega diktatorja Francisca Franca, ki je obvladoval Španijo do leta 1975, in njegov režim, vključno z gesli in simboli.
Poraženci odhajajo
Do potresa je prišlo tudi na levici. Zgodovinski voditelj stranke Unidas Podemos (UP) Pablo Iglesias je po porazu odstopil in napovedal, da zapušča politiko. Čeprav je UP pridobila tri poslanska mesta, so rezultati stranke daleč od dosežkov leta 2015, ko je Podemos s 27 poslanci predstavljala novo levico v antitezi s socialisti. To vlogo je zdaj prevzela stranka Mes Madrid. Iglesias je vrgel puško v koruzo, ker je, kot je povedal ob odstopu, ocenil, da je njegov projekt, da bi bila UP nekakšno jamstvo za vladni program, dejansko propadel. UP je bila samo nekakšen obliž brez možnosti dejanskega vpliva na vlado, ki jo je socialistični premier Sanchez vodil zelo samovoljno. Poleg tega je bil Iglesias v zadnjem času deležen šikaniranja in celo groženj s smrtjo. Njegova odločitev, da zapusti politiko, torej ni bila nepričakovana.{api_embed_photo}661331{/api_embed_photo}
Ni znano, kaj vse skupaj pomeni za Sanchezovo vlado, torej zavezništvo med socialisti in UP. Za zdaj bo Sanchez vztrajal, vendar njegova vlada temelji na vzdržanju nekaterih avtonomističnih strank, med njimi baskovske nacionalne stranke PNV in katalonske republikanske levice ERC. Slednji je premier zagotovil pogajanja o prihodnosti Katalonije, njegova obljuba pa je ostala na papirju. Po decembrskih volitvah v Kataloniji še niso oblikovali vlade - predvsem zaradi različnih pogledov stranke ERC in stranke Junts na odnose z Madridom. Po torkovih volitvah pa se zdi malo verjetno, da bi lahko Sanchez izpolnil obljubo Kataloncem, kar pomeni, da bi lahko v zveznem parlamentu izgubil podporo stranke ERC. Pa tudi sicer premier lahko pričakuje močan pritisk desnice, ki ga je po objavi izidov regionalnih volitev napovedal predsednik PP Pablo Casado: Ljudska stranka cilja na vrh in si bo prizadevala za zrušenje Sanchezove vlade ter predčasne volitve, na katerih seveda računa na zmago. Redne volitve bi bile sicer konec leta 2023.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
