Madžarski premier Viktor Orban je danes na neformalnem vrhu EU v Granadi - Španija namreč to poletje predseduje Svetu EU - ostro nastopil proti načrtom evropske migracijske reforme. Ne vidi niti možnosti za kompromis. Ostro kritiko je Orban uperil v nedavno odločitev članic EU, ki so v sredo dosegle dogovor o ključnem delu reforme evropske migracijske politike oziroma o krizni uredbi. Ta je namenjena organizaciji odziva v primeru množičnega prihoda migrantov v članico EU in med drugim predvideva obvezno solidarnost v obliki premestitve prosilcev za azil ali finančnega prispevka.
Tako Poljska kot Madžarska sta dogovoru nasprotovali, a ju je večina preglasovala. Obe državi zato menita, da bi morali tovrstne odločitve sprejemati soglasno. Pri tem se v Varšavi in na Madžarskem po poročanju nemške tiskovne agencije DPA sklicujejo na pravne analize izjav ob vrhovih EU iz preteklih let. "Če si pravno posiljen, prisiljen sprejeti nekaj, česar nočeš, kako naj dosežemo kompromis?" je dejal Orban. "Politično je to nemogoče. Ne le danes, ampak na splošno v naslednjih letih," je menil. Že v četrtek je bil na srečanju Evropske politične skupnosti (EPS) glede krizne uredbe kritičen tudi poljski premier Mateusz Morawiecki. Akt o migracijah in azilu je označil za "diktat" Bruslja in Berlina ter napovedal "odločen veto" Poljske.
Španski gostitelji migracijske krize sicer kljub nekaterim pozivom niti niso formalno uvrstili že na dnevni red zasedanja EPS, ki združuje članice EU in njihove sosede. Sta se pa voditelja Italije in Velike Britanije, Giorgia Meloni in Rishi Sunak ob robu in ob podpori Francije in Nizozemske dogovorila o svojem načrtu. Ta med drugim vsebuje prizadevanja za to, da bi čolnom z migranti že v izhodišču preprečili odhod proti Evropi.
Medtem je danes v Granadi slovenski premier Robert Golob povedal, da je najboljši način za učinkovito upravljanje migracij njihova legalizacija: "Evropa namreč potrebuje delovno silo." In še: "Ker so migracije vedno bile in vedno bodo, jih je treba čim več spraviti prek legalnih oblik". Glede odnosov s tretjimi državami se zavzel za povezovanje razvojne pomoči in upravljanja migracij, kot je to EU storila s sporazumom s Tunizijo.
Sicer pa se Slovenija tudi zavzema, da bi pridružitveni proces držav kandidatk za članstvo v EU razdelili v več stopenj. Članice naj bi prehod kandidatke v naslednjo fazo potrjevale s kvalificirano večino, kar pomeni s podporo 55 odstotkov držav članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalcev EU. To bi po njegovem mnenju tudi preprečilo blokado pridružitvenega procesa s strani sosednjih držav, ki so že v EU. Po Golobovih besedah se v EU vsi strinjajo, da glede nadaljnje širitve EU obstajata samo dve poti. Prva je sprememba notranjih pravil, "kar bo zelo dolgotrajen proces". Druga pa je določitev več stopenj v širitvenem procesu, saj bi le tako lahko širitev napredovala v zmernih časovnih rokih, je dejal. "Verjetno je prva stopnja povezana predvsem z notranjim trgom na eni strani, pa tudi z vprašanji varnostnih in obrambnih politik na drugi strani, tako da jaz mislim, da se tukaj da uravnotežiti pričakovanja in zahteve," je pojasnil premier. "Na ta način bi bil lahko napredek pri vseh kandidatkah merljiv, hkrati pa tudi dovolj postopen, da bi lahko kandidatke temu sledile. Danes na nek način opažamo, da pri kandidatkah ni prave motivacije," je še povedal Golob.
V razpravi o pripravljenosti Unije na širitev je pomemben tudi finančni vidik. Golob je glede tega, da bi Slovenija v primeru širitve lahko postala neto plačnica v evropski proračun, izrazil upanje, da se bo to prej ali slej zgodilo: "To bi namreč pomenilo, da smo dovolj razviti, da lahko prispevamo po svojih zmožnostih."
Voditelji držav članic EU so danes na neformalnem zasedanju v španski Granadi razpravljali o prihodnjih strateških prioritetah EU in njeni pripravljenosti na nadaljnje širitve. Po mnenju predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela bi se širitev morala zgoditi do leta 2030.
