V odnosih med Grčijo in Severno Makedonijo je padel še en zgodovinski mejnik. Prvič sploh, odkar se je Makedonija leta 1991 osamosvojila, je na uradni obisk pripotoval grški predsednik vlade. Aleksis Cipras je danes v Skopje pripotoval z vladno ekipo in močno gospodarsko delegacijo. Obisk je del tlakovanja nove poti, poti partnerstva in sodelovanja med državama, ki sta jo Cipras in makedonski premier Zoran Zaev začrtala z lanskim podpisom prespanskega sporazuma, s katerim je bil končan skoraj tri desetletja star spor med državama zaradi poimenovanja Makedonija. In zaradi katerega je Grčija vse do letošnjega leta ovirala Makedonijo na poti v Nato in pri začetku pristopnih pogajanj za članstvo v EU.
Prespanski sporazum bo na preizkušnji ob volitvah
Sodelovanje namesto konfliktov
V luči končanega spora je Cipras še pred srečanjem z Zaevom dejal, da morata državi nadoknaditi, kar sta v treh desetletjih sporov zamudili. "Najina odgovornost - moja in Zoranova - je, da dokaževa, da lahko imata naroda samo koristi od poti, ki sva jo začrtala." Po srečanju na štiri oči pa je dodal, da sta tam, da bi gradila mostove in ne zidov. Tudi zato je, tako Cipras, pot, ki jo utirata, zgodovinskega pomena ne le za državi, temveč za celoten Balkan in Evropo. "Namesto dosedanjih konfliktov ubirava pot sodelovanja."
Tudi Zaev je tako kot Cipras poudaril zgodovinskost dogodka. "Ko pogledaš naprej, vidiš odprte priložnosti in skupne interese. Sosednji državi sta sprejeli pogumne odločitve za enotnost. Kar se je zdelo nemogoče, je postalo resničnost," je sklenil Zaev.
Ob tem, da je Cipras obljubil pomoč severni sosedi pri približevanju EU, sta strani podpisali vrsto sporazumov. Med drugim se je Grčija zavezala, da bo po vstopu Severne Makedonije v Nato, kar naj bi se zgodilo najkasneje v začetku leta 2020, z letali varovala makedonski zračni prostor. V Skopju in Atenah bodo vzpostavili veleposlaništva in okrepili železniško in cestno povezavo med država, pri čemer bodo odprli tudi dva nova mejna prehoda.
Kandidata za Nobelovo nagrado
Podpis prespanskega sporazuma in otoplitev med državama nista ostala neopažena niti v širši mednarodni skupnosti. Aleksis Cipras in Zoran Zaev sta zato med glavnimi favoriti za prejetje letošnje Nobelove nagrade za mir. Nagrajenca bo sicer Nobelov komite razglasil v začetku oktobra.
Vzor za Balkan
Najkasneje maja bosta državi oblikovali tudi skupno komisijo, ki se bo dogovorila, kako in kje bo izraza Makedonija in makedonski mogoče uporabljati v komercialne namene. Sicer pa sta se ob tem predsednika vlad udeležila tudi poslovne konference, na kateri je sodelovalo okoli 400 poslovnežev z grške in z makedonske strani. Od lanskega leta je Grčija drugi največji zunanjetrgovinski partner Makedonije, takoj za Nemčijo. Ob tem je Zaev spomnil, da so grška podjetja, med njimi Motor Oil in industrijski konglomerat Mitilineos, napovedala za okoli 500 milijonov evrov investicij v Severno Makedonijo zlasti na področju energetike pa tudi kmetijstva.
Cipras je ob obisku spomnil še na dejstvo, da številni v Grčiji niso zadovoljni s sklenitvijo prespanskega sporazuma, a da je prav zato odgovornost obeh premierov, da pokažeta, da le pot sodelovanja vodi naprej in je lahko vzor za celoten Balkan. Že jeseni bo Ciprasova politika dialoga na preizkušnji, saj bodo Grki odšli na parlamentarne volitve, sedanje predvolilne meritve pa kažejo zmago nasprotnici prespanskega sporazuma, stranki Nova demokracija. A tudi v Severni Makedoniji niso vsi navdušeni nad novim imenom države. Makedonski predsednik Gjorge Ivanov tako ni podpisal še nobenega zakona, ki ga je sprejelo sobranje od preimenovanja države. Prav tako pa v programu ni bilo predvidenega srečanja Ivanova s Ciprasom. Sicer Makedonce 21. aprila čakajo predsedniške volitve, na katerih se bosta kot najresnejša kandidata pomerila Stevo Pendarovski, kandidat vladajoče koalicije SDSM in DUI, ter Gordana Siljanovska Davčeva, kandidatka opozicijske VMRO-DPMNE.
