Vojislav Bercko
Deset let so generali opazovali civilne oblasti v Mjanmaru, nekdanji Burmi, in zdaj pokazali pravi obraz: vajeni vladanja s trdo roko so izvedli državni udar, z oblasti odstranili in priprli novembra lani demokratično izvoljene predstavnike ljudstva in vrnili državo z več kot 50 milijoni prebivalcev v stanje, kakršno so mnogi skoraj edino poznali. Pod oblast vojaške hunte, ki je vladala praktično neprekinjeno od leta 1962 pa do 2011.
Deset let so Mjanmarci živeli v vsaj navidezni demokraciji, zdaj so spet na starem
Vojska je prijela predsednika države Win Myinta in dejansko voditeljico Aung San Suu Kyi ter številne druge vladne funkcionarje in vidne aktiviste. Razglasila je leto dni trajajoče izredne razmere, oblast pa je prešla v roke vrhovnega poveljnika vojske Min Aung Hlainga. Suu Kyijeva, ki je do vzpostavitve vsaj navidezne demokracije preživela dve desetletji v hišnem priporu in leta 1991 prejela Nobelovo nagrado za mir, je v izjavi, ki jo je njena stranka Nacionalna liga za demokracijo (NLD) objavila po njenem prijetju, pozvala prebivalce Mjanmara, naj se uprejo vojski. Prepričana je, da dejanja vojske državo vračajo v diktaturo. Kmalu po jutranjih racijah so bile v Mjanmaru prekinjene internetne in telefonske povezave, po ulicah večjih mest pa so zakorakali vojaki. Banke naj bi se bile primorane zapreti, pred bankomati so se vile dolge vrste ljudi.
Obsodbe s celega sveta
Iz sveta se vrstijo obsodbe udara, pozivi k izpustitvi priprtih ter spoštovanju izidov volitev in ponovni vzpostavitvi demokracije. Med prvimi so se odzvale ZDA, ki so napovedale tudi ukrepanje proti odgovornim. V imenu EU so dogajanje obsodili tako predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kot predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. "Ponovno mora biti vzpostavljena legitimna civilna vlada, v skladu z državno ustavo in novembrskimi volitvami," je zapisala von der Leynova.
V državi so se v zadnjih dneh stopnjevale napetosti med vojsko in vladajočo stranko NLD, pri čemer vojska ni želela izključiti možnosti prevzema oblasti in razveljavitve ustave iz leta 2008. Spor se vrti okoli parlamentarnih volitev, ki so potekale novembra lani in na katerih je močno slavila prav NLD, medtem ko je bila stranka USDP, ki uživa podporo vojske, velika poraženka. Vojska je vztrajala, da so volitve zaznamovale goljufije, kar je sicer volilna komisija zavračala, in zahtevala preložitev začetka novega mandata parlamenta. Oblast je prevzela po propadu pogovorov s Suu Kyijevo in na dan, ko bi se v prestolnici Najpjido moral na seji sestati novoizvoljeni parlament. Vojaški vrh je včeraj obljubil, da bodo po letu dni izrednih razmer nove volitve, katerih zmagovalec naj bi nato prevzel vajeti države.
In kdo je novi-stari resnični vladar v Mjanmaru? General Min Aung Hlaing je od leta 2019 pod sankcijami Združenih držav Amerike zaradi genocida nad muslimanskim ljudstvom Rohinga, ki ga je obsodil ves svet, ne pa tudi Nobelovka Aung San Suu Kyi, ki so ji zaradi tega odvzeli številne mednarodne nagrade za mir. Tudi sicer je bila vojska v zadnjem desetletju, ko se je odrekla oblasti, država v državi. Z ustavo iz leta 2008 si je namreč zagotovila trajno politično vlogo v državi, med drugim ima 25 poslanskih mest v 224-članskem parlamentu, sama imenuje ministre za obrambo, za notranje zadeve in za mejne zadeve. General Min Aung Hlaing, ki bo letos dopolnil 65 let in vodi oborožene sile zadnje desetletje, ni nikdar nakazal, da bi se bila vojska pripravljena odreči političnim (in ekonomskim) privilegijem ter dovoliti spremembe ustave, s katero bi bilo Aung San Suu Kyi, da tudi formalno prevzame vodenje države. Zdaj so to vlogo prevzeli generali sami.
