Andreja Kutin
Ko nam politika skuša gledati v krožnike, kot je to precej naivno skušala početi sedanja vlada, gre seveda marsikaj po zlu. Sploh po ugotovitvi, da strokovni svet, ki naj bi podprl politiko, ni le strokovni, temveč delno tudi ideološki. A zmanjšanje porabe mesa in preoblikovanje živinoreje v okolju bolj prijazno panogo, bo nujen ukrep, pa naj gre za še tako trdo kost, ob kateri si zobe lomi tudi Evropska unija. Tako tudi ni naključje, da so na nedavna podnebna pogajanja v Dubaju v precejšnjem številu obiskali tudi predstavniki mesne in mlečne industrije. Živinoreja oddaja približno tretjino svetovne količine metana, toplogrednega plina s 30-krat višjim toplogrednim potencialom od ogljikovega dioksida - kilogram metana ima približno tak toplogredni učinek kot 30 kg ogljikovega dioksida (toplogredni potencial ogljikovega dioksida je po dogovoru ena). Novejše ugotovitve kažejo, da je prav zmanjšanje izpustov metana najhitrejša pot do upočasnitve globalnega segrevanja, kljub temu, da metan razpada hitreje od ogljikovega dioksida.
Povprečen Slovenec je leta 2020 porabil 87,9 kilogramov mesa, priporočenih je nekaj čez 15 kilogramov
Agroživilska supermoč
A če se energetski in prometni sektor sicer počasi, a vendarle že prilagajata, bo kmetijstvo trši oreh. Sploh zaradi izredne moči agroživilskih gigantov. Ocenjuje se, da so emisije petih največjih mesnih podjetij na svetu znatno večje od emisij naftnih družb Shell in BP, medtem ko je 3,4-odstotni prispevek mlečne industrije k globalnim emisijam, ki jih povzroči človek, večji od deleža letalstva. Temu je treba prišteti še proizvajalce umetnih gnojil in pesticidov - Bayer, Syngenta, BASF in njihovo trgovinsko združenje CropLife, so v Dubaj poslali 70 delegatov, so prešteli nevladniki. Tako kot v Sloveniji, je tudi v ZDA upor proti spremembam močan in to kljub temu, da je nedavno Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo pripravila načrt za doseganje trajnostnega globalnega prehranskega sistema, ki bogate države poziva k zmanjšanju porabe mesa, pa tudi priporočilo strokovne zdravstvene komisije Eat-Lancet predlaga, da ljudje ne zaužijejo več kot 15,7 kg na leto. Leta 2020 je povprečen Američan zaužil 126 kilogramov mesa. (Povprečen Slovenec je leta 2020 porabil 87,9 kilogramov mesa.) Ne gre namreč le za okoljske učinke pretirane rabe mesa, temveč tudi zdravstvene.
Bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen ...
Velika metaraziskava o vplivu prehrane na zdravje, ki jo je izvedel nemški diabetološki inštitut iz Düsseldorfa, in so v njej analizirali 37 že objavljenih študij, je lansko jesen podala nove dokaze o vplivu uživanja mesa in mesnih izdelkov na zdravje. S spreminjanjem prehranjevalnih navad, predvsem prehodom z rdečega in predelanega mesa, perutnine, rib, jajc in mlečnih izdelkov na živila rastlinskega izvora, kot so fižol, oreščki, olja, sadje in zelenjava, se izrazito zmanjša tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni tipa 2, tveganje za bolezni srca in ožilja je približno 25 odstotkov manjše, če samo 50 gramov predelanega mesa na dan nadomestimo z oreščki ali stročnicami. Medtem je bila zamenjava enega jajca na dan s 25 gramov oreščkov povezana s 17 odstotkov manjšim tveganjem. V raziskavi med tem ni bilo jasnih dokazov, da bi tudi zamenjava perutnine ali rib z oreščki ali stročnicami zmanjšala srčno-žilne bolezni. Podobne koristi so opazili pri sladkorni bolezni tipa 2 in vseh vzrokih smrti, zabeleženih v analiziranih študijah.Zamenjava predelanega mesa, ki je bilo pogosto rdeče meso v obliki šunke, slanine, klobas ali hrenovk, je bila povezana z najbolj jasnimi koristmi za zdravje.
Tako zaradi okoljskih, kot etičnih in zdravstvenih argumentov, pa tudi naraščajočih cen mesa, se vse več mladih odloča za krožnike z nič ali manj mesa in živalskih izdelkov. Po nekaterih napovedih naj bi poraba mesa in mesnih izdelkov v letu 2024 močno upadla v razvitih delih sveta, kjer je tudi največja. K temu poziva tudi slovensko vegansko društvo, ki vabi k veganskemu izzivu.
