Hrvaški znanstvenik in nekdanji minister Dragan Primorac je napovedal, da bo kandidiral za predsednika države. Bo neodvisni kandidat, predvidoma s podporo vladajoče HDZ.
Primorac je univerzitetni profesor, pediater in strokovnjak s področja forenzične genetike. Bil je minister za znanost, izobraževanje in šport v vladi premierja Iva Sanaderja, in sicer od leta 2003 do leta 2009, ko je odstopil.
V HDZ se je včlanil leta 2007, a je kasneje izstopil iz stranke. Trenutno je predsednik uprave zagrebške specialistične bolnišnice Sv. Katarina, največje zasebne bolnišnice na Hrvaškem.
Primorac je kandidaturo za predsednika republike napovedal na svojem kanalu na družbenem omrežju Youtube. V videu, ki ga je objavil, je spomnil, da je politiko po lastni volji zapustil pred 15 leti in da se ni mislil vrniti.
Vso svojo energijo je usmerjal v zdravniški poklic, znanost ter razvoj novih tehnologij in v izobraževanje mladih. Za predsedniško kandidaturo se je odločil, ker Hrvaška potrebuje spremembo in si zasluži kaj boljšega, je pojasnil.
"Predsednik se mora vesti, kot bi si želeli, da se vedejo vsi državljani," je še dejal. Poudaril je tudi, da mora biti predsednik simbol enotnosti in mora vlivati zaupanje v institucije vsem državljanom, s čimer je neposredno namignil na predsednika Zorana Milanovića, ki je kljub opozorilom ustavnega sodišča sodeloval na aprilskih parlamentarnih volitvah in se potegoval za premierja.
Hrvaški mediji o tem, da bo Primorac predsedniški kandidat HDZ, ugibajo že nekaj časa. Tega v torek ni zanikal niti premier in predsednik stranke Andrej Plenković. V izjavi za medije je napovedal, da bo ime kandidata znano danes, ter dodal, da bo to kandidat, ki bo spoštoval ustavo in vladavino prava ter vrnil civilizirani kulturni dialog na hrvaško politično sceno.
Kandidaturo za predsednika države sta doslej že napovedala Milanović, ki se bo potegoval za drugi mandat, ter Marija Selak Raspudić. Neodvisna poslanka v hrvaškem saboru se je letos skupaj z možem Ninom Raspudićem razšla s konservativno stranko Most. Razlog za razhod je bilo vprašanja pravice do splava, ki jo v nasprotju z Mostom podpira.
Predsedniške volitve na Hrvaškem sicer še niso razpisane, predvidoma pa bodo konec leta.
