Boris Jaušovec
Politolog Dejan Jović z zagrebške fakultete za politične znanosti je bil naš sogovornik pred drugim krogom hrvaških predsedniških volitev. Vanj sta se pričakovano uvrstila bivši premier Zoran Milanović iz Socialdemokratske stranke (SDP) in sedanja predsednica, ki jo podpira vladajoča Hrvaška demokratična skupnost (HDZ), Kolinda Grabar Kitarović. Slednja je sicer po anketah bila ves čas predvolilne kampanje, sploh pa pred njo, še v veliki prednosti. A jo je očitno v finišu pred prvim krogom zapravila tudi zavoljo precej nepremišljenih in brzopletih izjav na svojih javnih predvolilnih nastopih, v teh dveh tednih med obema krogoma, pa jo je Milanović celo prehitel vsaj za odstotek. Njeni predvsem zgodovinski kiksi so naleteli na posmeh in zgražanje. Kajti v njih je skušala z zlaganimi primeri očrniti bivšo Jugoslavijo, po drugi strani pa poveličevati ne le domovinsko vojno, ampak tudi hrvaške vojne zločince, recimo haaškega samomorilca Slobodana Praljaka. V zadnjem soočenju na hrvaški televiziji je Milanović sicer dejal, da bo dvignil raven odnosov s Slovenijo na "veliko višjo raven". A Grabar Kitarovićeva mu je očitala, da se je prav on kot premier med letoma 2011 in 2016 sprl s prav vsemi sosedi, kar da je tudi prineslo "rezilno žico na hrvaških mejah s Slovenijo in Madžarsko". No, seveda se je iz arbitraže o meji s Slovenijo umaknila prav Milanovićeva vlada in vsaj tu je predsednica zgodovinsko dejstvo pravilno interpretirala.
Mladi nimajo dovolj priložnosti
Medtem je Hrvaška po zadnjih podatkih o BDP komaj na predzadnjem mestu med članicami EU. Za njo je zgolj Bolgarija, prehitela jo je tudi Romunija. Kako je to mogoče?
"Morda je kriva tudi velika odvisnost hrvaškega gospodarstva od turizma. Je pa Hrvaška tudi zmanjšala svoj javni dolg, torej je tudi spričo tega izgubila nekaj denarja. Plenković je nedavno povišal plače v javnem sektorju, pa tudi zato državljani ne občutijo še zaostajanja v gospodarstvu. Mnogi imajo dohodke iz lastništva nepremičnin, prav tako še zmeraj iz sive ekonomije."
Slabo kaže tudi demografiji?
"Okoli 24 do 25 milijonov ljudi se je doslej izselilo iz držav vzhodne Evrope na zahod po tem, ko so se pridružile EU, prve leta 2004, druge 2007 in Hrvaška 2013. To je splošni trend, ki ima zvezo z občutkom, da sistem ni pošten do ljudi, ki nimajo 'zvez in poznanstev'. Posebno mladi doma nimajo dovolj priložnosti. Kar na Hrvaškem zbuja skrb, je, da kljub tej negativni demografiji država ni bolj odprla meja za tujo delovno silo, za imigrante. Sicer je liberalizirala sistem delovnih dovoljenj, in na Jadranu boste videli tuje delavce. Toda v splošnem Hrvaško, ker želi v schengen, preveva občutek, da mora trdno čuvati meje. Pa imamo celo vrsto poročil o grobosti in nasilju hrvaških policistov na meji. Po drugi strani ima Hrvaška 1200 kilometrov dolgo mejo na jugovzhodu, ki jo je res težko nadzirati."
Hrvaška je trenutno malce bolj konservativna kot reformistična, je pa bil Milanović v kampanji prepričljivejši kandidat
Dominantna struja hrvaške politike skuša črpati legitimnost sedanje Hrvaške iz trditve, da je bila Hrvaška ustvarjena šele v domovinski vojni
