Po podatkih osrednje volilne komisije je po 99,5 odstotka preštetih glasov za glasovalo 50,4 odstotka volivcev, proti pa 49,6 odstotka. Gre za razliko približno 12.000 glasov. To je presenetljiv rezultat, saj naj bi bil glede na ankete pred glasovanjem uspeh referendumskega vprašanja zagotovljen. Ob postopnem kapljanju izidov je sprva kazalo, da bodo Moldavci približevanje EU v državi z 2,6 milijona prebivalcev, ki meji na Romunijo in Ukrajino, celo zavrnili.
Predsednica Moldavije Maia Sandu, ki se bo za novi mandat morala potegovati v drugem krogu, je za tako tesen izid okrivila vmešavanje Rusije. Proevropska predsednica je ponoči, ko je še kazalo na neuspeh referenduma, omenjala tuje vmešavanje prek kriminalnih skupin. Kot trdi predsednica, obstajajo dokazi o 300.000 kupljenih glasovih, več deset milijonov evrov pa je bilo po njenih besedah porabljenih za laži in propagando.
Pri tem ni neposredno omenila nobene države, so se pa že pred volitvami pojavljala svarila pred vmešavanjem Rusije. Ta je danes pozvala Sandu, naj za to predstavi konkretne dokaze. "To so resne obtožbe. Če zaradi nekih kriminalnih skupin ni prejela glasov, mora predstaviti dokaze," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Obenem je izrazil prepričanje, da so se na volitvah dogajale nepravilnosti, češ da veliko podatkov zbuja vprašanja. "Priča smo povečanju števila glasov za Sandu in usmeritev proti Evropski uniji, ki ga je težko pojasniti," je izjavil.
Sočasno z referendumom so namreč potekale predsedniške volitve, na katerih je Sandu sicer uspelo zmagati z 42 odstotki glasov. Za vnovični mandat pa se bo morala v drugem krogu 3. novembra pomeriti z nekdanjim tožilcem Alexandrom Stoianoglujem, ki ga podpirajo proruski socialisti in je dobil podporo 26 odstotkov volivcev, kar je več od pričakovanega.
Kišinjov je junija letos začel pristopna pogajanja z EU, obenem pa ima Rusija v Moldaviji, eni najrevnejših držav v Evropi, tradicionalno velik vpliv.
Bruselj: Glasovanje v Moldaviji tarča ruskega vmešavanja brez primere
Glasovanje na nedeljskih predsedniških volitvah in referendumu o približevanju EU v Moldaviji je bilo po navedbah Bruslja tarča ruskega vmešavanja in ustrahovanja brez primere.
"Ugotavljamo, da je bilo glasovanje tarča vmešavanja in ustrahovanja s strani Rusije in njenih posrednikov brez primere, katerih cilj je bilo destabilizirati demokratične procese v Moldaviji," je danes o nedeljskih predsedniških volitvah in referendumu o približevanju EU v Moldaviji povedal tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Peter Stano.
Poudaril je, da se tuje vmešavanje in manipuliranje informacij ni dogajalo samo nekaj dni pred glasovanjem, ampak gre za poskuse, ki trajajo že dlje časa.
Med primeri je tiskovni predstavnik Josepa Borrella in Evropske komisije navedel najnovejše obtožbe o kupovanju glasov, o katerih je govorila tudi moldavska predsednica, in obsežno rusko propagando v Moldaviji.
Vir informacij o vmešavanju so moldavske oblasti, pa tudi misija EU in diplomatska predstavništva držav članic v Moldaviji, je povedal Stano. "Imamo informacije iz prve roke," je dodal.
Glede učinkovitosti podpore EU Kišinjovu v boju proti dezinformacijam je poudaril, da se rusko vmešavanje včasih zdi uspešno, ker Moskva pri tem ne upošteva nobenih pravil, unija pa jih.
