Na Japonskem so lani znova zabeležili rekordno nizko število rojstev. Gre za novo skrb vzbujajočo statistiko po več desetletjih padanja natalitete, ki je oblastem kljub intenzivnim prizadevanjem nikakor ne uspe obrniti v drugo smer, poroča televizija CNN. V državi se je lani rodilo 799.728 otrok, kar pomeni najmanj rojstev v enem letu do zdaj. Lani je bilo število rojstev na Japonskem po podatkih japonskega ministrstva za zdravje tudi prvič nižje od 800 tisoč. Ta številka se je v preteklih 40 letih skoraj prepolovila. Leta 1982 se je na Japonskem namreč rodilo kar 1,5 milijona otrok.
Država pa je lani zabeležila tudi rekordno število smrti. V celem letu je umrlo več kot 1,58 milijona Japoncev. Število smrti je na Japonskem že več kot desetletje višje od števila rojstev, v čemer voditelji tretjega največjega gospodarstva na svetu vidijo vse večjo težavo. Prebivalstvo namreč sestavlja vedno večji delež ostarelih ljudi ter vse manjši delež delovno aktivnih ljudi, ki prispevajo v pokojninsko in zdravstveno blagajno, v kateri je tako vse manj denarja.
Japonsko prebivalstvo se zmanjšuje že od začetka gospodarskega razcveta države v osemdesetih letih preteklega stoletja. Leta 2021 je imela država po najnovejših podatkih japonske vlade 125,5 milijona prebivalcev. Njena stopnja rodnosti znaša 1,3. Da bi prebivalstvo ostalo stabilno, bi morala biti 2,1, če ne upoštevamo priseljevanja. Država ima tudi eno najdaljših pričakovanih življenjskih dob na svetu.
Leta 2020 je bil en prebivalec na 1500 prebivalcev star sto let ali več. Japonski premier Fumio Kišida je spričo teh skrb vzbujajočih trendov opozoril, da Japonski grozi, da že kmalu ne bo mogla vzdrževati socialnih funkcij. "Ko razmišljamo o trajnostnem razvoju in inkluzivnosti japonskega gospodarstva in družbe, je vzgoja otrok naša prioriteta pri oblikovanju politik," je dejal. Dodal je, da Japonska preprosto nima več časa in da mora začeti problem upadanja rojstev reševati takoj. Aprila bodo ustanovili novo vladno agencijo, ki se bo ukvarjala samo s tem vprašanjem. Kišida je januarja napovedal, da bo njegova vlada podvojila javne izdatke za programe, povezane z otroki.
Toda denar sam morda ne bo zadostoval za rešitev tega večplastnega problema, saj k nizki stopnji rodnosti prispevajo različni socialni dejavniki. Na Japonskem ni lahko vzgajati otroka predvsem zaradi visokih življenjskih stroškov, omejenega prostora in odsotnosti pomoči pri varstvu otrok. Zato se vse več parov odloči, da ne bodo imeli otrok. Poleg tega so v mestih prebivajoči pari običajno precej oddaljeni od svojih razširjenih družin, ki živijo v drugih regijah in jim zato ne morejo pomagati pri vzgoji in varstvu otrok. V zadnjih letih se je precej spremenil tudi odnos do poroke in ustvarjanja družine. Mladi pari vse bolj odlašajo z obojim, hkrati pa so vse bolj pesimistični glede prihodnosti.
Japonska se je leta 2022 uvrstila na prvo mesto na seznamu držav, v katerih je vzgoja otrok najdražja, kljub temu da japonsko gospodarstvo stagnira že od devetdesetih let preteklega stoletja, kar pomeni, da so plače tam precej nizke in se zvišujejo zelo počasi. Povprečni realni letni prihodek japonskih gospodinjstev se je po podatkih ministrstva za zdravje, delo in socialo s 47.360 evrov, kolikor je znašal leta 1995, do leta 2020 znižal na 40.528 evrov.
Podobno se dogaja tudi drugod po vzhodni Aziji. V Južni Koreji se je stopnja rodnosti, ki je že tako najnižja na svetu, lani spet znižala, čeprav se tamkajšnje oblasti na vso moč trudijo povečati število prebivalcev. Kitajska pa utegne že kmalu naslov države z največ prebivalci na svetu prepustiti Indiji, saj se je število njenih prebivalcev lani prvič po šestdesetih letih preteklega stoletja znižalo.
