Ruski modul Nauka (v prevodu znanost) se je v četrtek uspešno spojil z Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), ki obkroža planet na povprečni višini 400 kilometrov, a nekaj ur zatem se je zapletlo, ko so se na njem nepričakovano vklopili potisniki in začeli premikati celotno postajo. Iz ameriške vesoljske agencije Nasa so sporočili, da so težavo hitro odkrili in jo odpravili, da vsi sistemi delujejo normalno, sedemčlanska posadka, sestavljena iz dveh ruskih kozmonavtov ter treh ameriških astronavtov in japonskega ter francoskega, pa naj ne bi bila niti za trenutek v nevarnosti. Vesoljsko postajo so ponovno poravnali s pomočjo motorjev na modulih Zvezda in Progress.
Napaka se je pojavila nekaj ur po spojitvi z ISS. Nasa je tvitnila, da so se motorji Nauke "nenamerno in nepričakovano" aktivirali in postajo obrnili za 45 stopinj, da pa jim jo je uspelo hitro vrniti v prvotni položaj. Med incidentom so za nekaj minut izgubili stik s posadko, ki gibanja ni občutila, saj so se obračali s hitrostjo "le" približno pol stopinje na sekundo. Vzrok za nenaden vžig potisnikov za zdaj ni poznan. Z manevrom so porabili nekaj zalog goriva, kar pa po besedah vodje Nasinega programa ISS Joela Montalbana ni razlog za skrb. Ob morebitnih resnih težavah bi se lahko posadka sicer zatekla v kapsulo podjetja SpaceX, ki je zasnovana tako, da lahko služi tudi kot neke vrste reševalna kapsula.
Zaradi pripetljaja so morali testni polet brez posadke Boeingovega plovila Starliner preložiti predvidoma na 3. avgust. Kapsula ameriške družbe bo v prihodnosti prevažala astronavte z ISS in na njo. Načrtovani polet bo sicer popravni izpit, saj je imelo plovilo pri zadnjem poskusu decembra 2019 težave z notranjo uro in mu ni uspelo doseči postaje.
Modul Nauka, ki je dolg 13 metrov in tehta 20 ton, je sicer v vesolje prispel z veliko zamudo. Sprva so njegovo izstrelitev načrtovali že leta 2007, vendar so jo morali vedno znova prestaviti zaradi omejenih finančnih sredstev in cele vrste tehničnih ovir, s katerimi so se morali spopasti inženirji ruske vesoljske agencije Roskozmos. Prejšnji teden so naposled vendarle dočakali izstrelitev s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu, a tudi tokrat ni šlo povsem brez zapletov. Zaradi težav s pogonskim sistemom so morali namreč med letom posredovati kontrolorji v Moskvi.
Z novim modulom, ki je zamenjal več kot 20 let stari pristajalni modul Pirs, se bo prostor na Mednarodni vesoljski postaji povečal za 70 kubičnih metrov. Posadka ga bo porabila za različne poskuse in skladiščenje opreme, poleg tega si bodo astronavti tam lahko privoščili počitek, pridobili pa so tudi novo stranišče, poroča britanski BBC. Na Nauki je tudi enajstmetrska robotska roka, ki jo je razvila Evropska vesoljska agencija (Esa). Naprava bo astronavtom pomagala pri vesoljskih sprehodih, podobno kot kanadska in japonska roka na drugih delih postaje.
V zadnjem času se porajajo številni dvomi o nadaljnjem ruskem sodelovanju pri projektu ISS. Pristojni v Moskvi so nedavno opozorili, da so nekatere njihove komponente na vesoljski postaji stare več kot 20 let, in nakazali, da bi se lahko Rusija iz projekta umaknila do leta 2025. Prav tako niso pokazali pretiranega zanimanja za Nasino vesoljsko postajo Gateway v Lunini orbiti, ki naj bi bila zgrajena še v tem desetletju.
