V hrvaških medijih danes odmeva odločitev županje Supetarja na Braču, ki je zavrnila prošnjo za finančno pomoč pri organizaciji žalne slovesnosti za žrtve povojnih pobojev v Pliberku. Kot je združenju Častni pliberški vod sporočila županja Ivana Marković, denarja nimajo, ker ga bodo porabili za proslavo osvoboditve izpod fašizma.
Pokrovitelj žalne slovesnosti za več tisoč hrvaških žrtev povojnih pobojev na Libuškem polju pri Pliberku je hrvaški sabor, Častni pliberški vod pa prošnje za financiranje dogodka pošilja tudi na naslove številnih lokalnih oblasti in podjetij.
Ni znano, koliko denarja so doslej dobili, a očitno iz Supetarja ne bodo dobili niti kune. Markovićeva je v svojem odgovoru zapisala, da je med drugo svetovno vojno v boju proti okupatorjem umrlo 492 borcev z Brača, še 275 prebivalcev otoka pa je bilo žrtev fašističnega terorja. Izpostavila je, da je bilo med vojno ubitih 110 otrok ter da je 118 otrok ostalo brez enega ali obeh staršev.
"Proslavo bomo organizirali v čast in spomin na vse tiste, ki so bili del boja velikega svetovnega gibanja za svobodo in dostojanstvo človeka", je že lani v odgovoru Častnemu pliberškem vodu zapisala Markovićeva, danes pa so to pismo objavili hrvaški mediji.
Pri Pliberku ustreljen manjši del hrvaških vojakov
V Častnem pliberškem vodu je sicer več znanih hrvaških osebnosti. Med njimi je tudi starosta hrvaške politike in HDZ Vladimir Šeks, ki je predsednik nadzornega odbora društva.
Neodvisna država Hrvaška (NDH) je maja 1941 z rimskimi sporazumi prepustila velik del Dalmacije in otokov fašistični Italiji, tudi otok Brač, ki so ga potem zasedle italijanske fašistične sile.
Pismo Markovićeve so objavili sredi razprave glede organizacije letošnje žalne slovesnosti, potem ko je Cerkev na avstrijskem Koroškem zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo maše na Libuškem polju, ker da to škodi ugledu katoliške cerkve.
Če bi mašo dovolili, bi Cerkvi lahko očitali "pomanjkanje distance do fašističnega svetovnega nazora", menijo v Celovcu in dodajajo, da je maša hrvaških škofov del prireditve, ki se "politično instrumentalizira in je del politično-nacionalnega rituala, ki služi za selektivno percepcijo in razlago zgodovine".
Hrvaška škofovska konferenca je bila zaradi odločitve avstrijskih škofov užaljena. Razloge za prepoved so ostro zavrnili. Hrvaški sabor pa je podprl mnenje hrvaške škofovske konference z namenom, da bi našli rešitev za letošnjo žalno slovesnost.
Častni pliberški vod vztraja, da morajo slovesnost organizirati 18. maja, kot je bilo načrtovano. Menijo, da je prostor, na katerem bo potekala slovesnost v zasebni lasti, ter da lahko mašo izvedejo nižji duhovniki, ne škofi.
Na Hrvaškem je slišati tudi predloge, da bi morali spominsko slovesnost za žrtve povojnih pobojev organizirali na Hrvaškem. Nekateri so predlagali tudi Tezno v Sloveniji, a se zavedajo, da bi bilo treba dobiti dovoljenje slovenskih oblasti.
Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih vojakov, večinoma hrvaških ustašev in domobrancev, pa tudi srbskih in črnogorskih četnikov in belogardistov. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, večinoma vojakov.
Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, ostale so v "kolonah smrti" prisilili v pešačenje v več krajev takratne Jugoslavije. Pri tem je več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije. Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot.
