Uroš Esih
Posadka sedemindvajsetih evropskih komisarjev, ki jo je včeraj v Strasbourgu potrdil Evropski parlament, je dobila precej bolj udobno večino (461 glasov za, 157 proti, 89 vzdržanih) kot šefica komisije Ursula von der Leyen pred nekaj meseci, ko je bila potrjena s tesno večino glasov. Najbolj spolno uravnoteženo "evropsko vlado" doslej sestavlja 15 moških in 12 žensk, včeraj v Evropskem parlamentu pa so zanjo večinsko glasovale vse tri največje evropske politične skupine, ljudska stranka (EPP), socialisti (S&D) in liberalci (Renew), ki imajo v novi komisiji tudi svoje "ministre".
Kdo so ključni komisarji
"Začnimo delati," so bile prve besede von der Leynove, ki je evropskim poslancem obljubila spremembe v Evropi, ki jih bodo občutili vsi državljani. Med najpomembnejšimi nalogami nove komisije je politična zaupnica nemške kanclerke Angele Merkel izpostavila zeleno in digitalno tranzicijo. Med glavnimi izzivi, ki jih je omenila von der Leynova, so krepitev evropskih vrednot, podnebne spremembe, migracije, demografija, digitalizacija in ohranitev konkurenčnosti EU v svetu. S slovenskega vidika pa je pomembno, da je Zahodnemu Balkanu sporočila, da vrata EU ostajajo odprta za to regijo.
"Več ko je zavijanja v razne formulacije in delitev, manjši so jasni cilji in slabša bo učinkovitost"
Komisar za civilno zaščito
Dolgoletni in izkušeni slovenski diplomat, ki je svetoval tudi več slovenskim predsednikom vlad različnih političnih barv, Janez Lenarčič, bo tretji Slovenec, ki bo zasedel najprestižnejše mesto v evropski birokraciji. Predsednica komisije von der Leynova je Lenarčiču nekoliko mimo uradnih slovenskih želja, to je bil resor za širitev, dodelila resor kriznega upravljanja. Lenarčič, ki je nekakšen komisar za civilno zaščito - kljub temu da je to področje v pristojnosti držav članic, sodelovanje med državami na tem področju pa se povečuje, kar je tudi ambicija slovenskega komisarja - se bolj vidi v zunanjepolitičnem krilu komisije, ob boku "zunanjemu ministru" unije Borellu. Lenarčič je namreč pristojen tudi za distribucijo humanitarne moči, EU pa je njena največja donatorka na svetu, kar je eden od pomembnih vzvodov mehke moči EU.
Omejitve zelenega svežnja
Sogovornica meni, da bo komisija razpravljala na politični ravni, predlogi bodo zamujali zaradi trenj, komisarji bodo iskali zavezništva, konsenz bo zamenjalo glasovanje. Rezultati tega znajo biti bolj uravnoteženi. Kdo bo v komisiji prevladoval, je težko reči, odvisno bo od posameznih politik, von der Leynova pa bo označena kot šibkejša predsednica zaradi nepredvidljivih izidov v notranjih razpravah, še dodaja Kajnč Langejeva.
Največji vsebinski izziv pred novo komisijo bo zelena transformacija in sprejetje zelenega svežnja. Lovec ga vidi kot kompromis med ekonomskimi in okoljskimi interesi: "Ker bi okoljske omejitve negativno vplivale na rast, se uporabljajo spodbude za trajnostne tehnologije, ki so družbeno sprejemljive in hkrati koristijo industriji." Pri bolj doslednih okoljskih politikah je močno nasprotovanje tako politične desnice kot držav vzhoda in juga, države severa pa niso pripravljene financirati njihovega prestrukturiranja, kvadraturo kroga evropske zelene "revolucije" oriše Lovec.
"Predlogi bodo zamujali zaradi trenj, komisarji bodo iskali zavezništva, konsenz bo zamenjalo glasovanje"
