Združeni narodi so se danes prvič uradno poklonili spominu na beg okoli sedemsto tisoč Palestincev z ozemlja, na katerem je danes država Izrael. Letos mineva 75 let od začetka tega palestinskega eksodusa, ki je bil posledica odločitve ZN o razdelitvi Palestine - ta je bila pred tem pod britansko vladavino – na judovsko in arabsko državo.
Slovesnost v spomin na nakbo, katastrofo, kot temu dogodku pravijo Palestinci, je vodil palestinski predsednik Mahmud Abas. Palestinski veleposlanik pri ZN Rijad Mansur je slovesnost označil za zgodovinsko in zelo pomembno, saj je Generalna skupščina ZN odigrala ključno vlogo pri razdelitvi Palestine. "Ta slovesnost pomeni priznanje odgovornosti ZN, da kar 75 let niso bili sposobni poiskati rešitve za Palestince," je nedavno izjavil Mansur. Dodal je, da za Palestince katastrofe še ni konec, da še vedno nimajo neodvisne države in da se še vedno ne morejo vrniti na svoje domove, čeprav imajo v skladu z resolucijo, sprejeto decembra 1948, pravico do tega. Gilad Erdan, izraelski veleposlanik pri ZN, je po poročanju tiskovna agencije AP slovesnost seveda obsodil in jo označil za "odvraten in brezsramen poskus izkrivljanja zgodovine". Dejal je, da tisti, ki so se je udeležili, dopuščajo antisemitizem in Palestincem prižigajo zeleno luč, da "še naprej izkoriščajo mednarodna telesa za razširjanje svojih obrekovalnih izjav".
Generalna skupščina ZN, ki je imela tedaj 57 članic, je leta 1947 sprejela resolucijo o razdelitvi Palestine. Zanjo je glasovalo 33 članic, 13 jih je bilo proti, medtem ko se jih je deset vzdržalo. Judovska stran je načrt ZN o razdelitvi sprejela. Po umiku britanskih oblasti leta 1948 je Izrael 15. maja razglasil neodvisnost. Arabci so načrt zavrnili, sosednje arabske države pa so začele vojno proti Izraelu. Po spopadih je zato s svojih domov pobegnilo okoli 700 tisoč Palestincev. Usoda teh beguncev in njihovih potomcev (po vsem Bližnjem vzhodu naj bi jih živelo več kot pet milijonov) ostaja glavno sporno vprašanje v okviru arabsko-izraelskega konflikta. Izrael zavrača zahteve po množični vrnitvi beguncev na njihove domove, ker bi bil s tem ogrožen judovski značaj države.
Danes 193-članska Generala skupščina ZN je 30. novembra lani z 90 glasovi za in 30 proti (47 članic se je vzdržalo) sprejela resolucijo o tem, da Odbor ZN za uresničevanje neodtujljivih pravic palestinskega ljudstva 15. maja organizira slovesnost v spomin na nakbo.
Monsur je za AP pojasnil, da je Palestina v ZN ravnala previdno, odkar je Generalna skupščina leta 2012 spremenila njen status v "državo nečlanico opazovalko". S tem ko so jo priznali za državo, so Združeni narodi Palestini omogočili, da se je pridružila sporazumom, ukrepala zoper izraelsko okupacijo pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) in Meddržavnim sodiščem (ICJ) ter leta 2019 predsedovala skupini G77. Palestinski veleposlanik pri ZN je še dejal, da je bila pred petimi leti ob 70. obletnici palestinskega eksodusa beseda nakba prvič uporabljena v resoluciji Generalne skupščine in da je Abas tedaj ZN zaprosil za mandat za obeležitev 75. obletnice nakbe. Palestinski zunanji minister Rijad Malki pa je 25. aprila med svojim govorom pred Varnostnim svetom ZN dejal, da je "nastopil trenutek, da se nakba konča". Po njegovih besedah so prav Palestinci najhuje prizadeti spričo te najdaljše begunske krize na svetu in tudi najdaljše okupacije celotnega ozemlja neke države v moderni zgodovini.