Potrebovali bodo voznike vlakov, osebje v strežbi in informatike ter gradbene- in elektroinženirje, poroča časopis Bild. Vodja kadrovske službe pri nemških železnicah Martin Steiler je povedal, da bo do konca leta družba morala zaposliti kar 24.000 novih delavcev, še toliko pa naj bi jih morali poiskati prihodnje leto.
Višina dohodka, ki ga prejme zaposleni, je seveda odvisna od vrste dela. Vozniki vlakov lahko letno računajo na najmanj 38.000 evrov visoko plačo, ki lahko doseže tudi 50.000 evrov. Strojevodje prejmejo od 34.000 do 46.000 evrov bruto letne plače.
Delavci v restavracijah na vlakih pa zaslužijo letno od 33.000 do 37.000 evrov bruto. Zaposleni v službi za pomoč uporabnikom služijo med 34.000 in 46.000 evrov bruto letno.
Povprečna bruto plača v Sloveniji oktobra nekoliko višja
Povprečna bruto plača za oktober je znašala 1741,70 evra in je bila od bruto plače za september nominalno višja za 1,7 odstotka, realno za 1,6 odstotka. Povprečna neto plača je medtem znašala 1122,40 evra in bila od septembrske višja nominalno za 1,6 odstotka, realno pa za 1,5 odstotka.
V prvih 10 mesecih letos je bila povprečna mesečna bruto plača v primerjavi s povprečno mesečno bruto plačo za enako lansko obdobje nominalno višja za 4,3 odstotka, realno pa za 2,7 odstotka.
Povprečna neto plača za oktober je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro. Znašala je 1592,56 evra. Najnižja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer je dosegla 814,04 evra. (STA)
Stroški dela višji
Stroški dela na uro v območju z evrom so bili v tretjem četrtletju za 2,6 odstotka, v celotni EU pa za 3,1 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, potem ko je bila letna rast v drugem četrtletju 2,8- in 3,2-odstotna, je objavil evropski statistični urad Eurostat.
Glede na dejavnost so se stroški dela v območju z evrom najbolj zvišali v industriji (+2,9 odstotka), sledile so neposlovne dejavnosti (+2,6 odstotka), storitve (+2,5 odstotka) in gradbeništvo (+2,3 odstotka).
Stroški, povezani s plačami in drugimi izplačili, in tudi drugi stroški so se v tretjem četrtletju na letni ravni v območju z evrom zvišali za po 2,6 odstotka, potem ko so se v drugem za 2,8 in 2,9 odstotka.
V EU so stroški, povezani s plačami, porasli za 3,2 odstotka, drugi stroški pa za 2,7 odstotka. V drugem četrtletju je bila letna rast 3,3- in 3,0-odstotna.
Tudi v celotni EU je bila rast stroškov dela najvišja v industriji (+3,3 odstotka), sledile so gradbeništvo (+3,2 odstotka), storitve (+3,1 odstotka) in neposlovne dejavnosti (+2,9 odstotka).
Med državami članicami so stroški najbolj porasli v Romuniji (+13,2 odstotka) in Bolgariji (+10,0 odstotka), najmanj pa v Luksemburgu (+0,3 odstotka) in na Finskem (+0,4 odstotka).
V Sloveniji so bili stroški dela višji za 3,3 odstotka. Pri tem so bili stroški, povezani z izplačili, višji za 3,4 odstotka, drugi stroški pa za 2,7 odstotka.
(STA)
