Nesreča za vedno prizemljila concorde

ZUR
25.07.2020 05:00

Pred dvajsetimi leti je v nesreči najhitrejšega potniškega letala na svetu pri Parizu umrlo 113 ljudi

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nekdaj je concorde veljal za prihodnost letalstva, a na koncu je bil prehrupen in predrag. Potem pa se je zgodila še nesreča ...
Reuters

V Franciji in drugod po svetu se danes spominjajo nesreče, ki je za zmeraj prizemljila floto edinih nadzvočnih komercialnih letal na svetu. Concorde letalske družbe Air France je 25. julija 2000 strmoglavil na Gonesse, predmestje Pariza. Kmalu po vzletu se je začel za njim vleči ogromen plamen, v nesreči pa je umrlo 109 potnikov in članov posadke letala ter štirje na tleh. To je bila prva letalska nesreča concorda v 24 letih rednega prevoza potnikov, zaradi tega tragičnega dogodka pa so concorde kmalu zatem za vedno prizemljili.
Let 4590 je bil iz Pariza namenjen v New York, v letalu pa so bili večinoma nemški turisti, namenjeni na križarjenje po Karibskih otokih. Concorde je ob 16.43 začel vzletati s pariškega letališča Charles de Gaulle. Ko je na tleh pospeševal, je bilo že mogoče opaziti požar pod levim letalskim krilom. Letalo je nato zavijalo levo in se odlepilo od tal, ko je eden od dveh motorjev na levi strani odpovedal. Pilot ni mogel dvigniti letala na več kot 60 metrov, približno 90 sekund po vzletu pa je odpovedal tudi drugi levi motor. Takrat je letalo začelo padati in strmoglavilo na manjši hotel in restavracijo v predmestju Pariza.
Air France je vse concorde takoj umaknil iz prometa, British Airways, edina letalska družba, ki jih je prav tako imela v svoji floti, pa je to storila avgusta istega leta. Obe letalski družbi sta jih ponovno vključili v potniški promet novembra 2001, a sta jih že čez slabi dve leti dokončno prizemljili.
V uradni francoski preiskavi nesreče je bilo kasneje ugotovljeno, da je concorde na vzletno-pristajalni stezi zapeljal čez kovinski del, ki je razparal gumo letala. Velik del gume je nato udaril v površino krila. Rezervoar za gorivo je razneslo, saj je v njem nenadoma nastal prevelik pritisk. Iz njega je začel iztekati kerozin in povzročil požar, ki je privedel do okvare motorjev in strmoglavljenja. Okrog 40 centimetrov dolg kovinski kos, ki so ga našli na vzletni stezi, je bil del motorja, ki ga je izgubilo letalo DC-10 ameriške letalske družbe Continental Airlines. Vzletelo je nekaj minut pred concordom. Prav ta del motorja je bil malo pred tem dogodkom med rednimi vzdrževalnimi deli zamenjan, mehanik pa je pri tem uporabil trak iz zlitine z 90-odstotno vsebnostjo titana in ne traku iz nerjavnega jekla, kot je določal proizvajalec motorja.
Kritiki uradnega poročila so sicer opozorili tudi na druge dejavnike, ki bi lahko privedli do tragične nesreče. Letalo je namreč preseglo priporočeno težo, saj naj bi bilo nosilo kar nekaj dodatnih kosov prtljage in tehtalo tono več kot običajno. Teden pred nesrečo so med servisiranjem pozabili namestiti na kolesje tako imenovani distančnik, zato je začelo concorda med vzletom zanašati. Pred vzletom je bilo na stezi popolno brezvetrje, tik pred dvigom letala pa je začel pihati veter s hitrostjo 15 kilometrov na uro. Eden od vzrokov za nesrečo pa je lahko tudi, da je letalska posadka morda prehitro ugasnila motorje.
Leta 2010 je francosko sodišče razsodilo, da so podjetje Continental Airlines in njihovi mehaniki zaradi malomarnega dela in uporabe neprimernih materialov odgovorni za povzročitev letalske nesreče in nenaklepni uboj. Sodišče pri tem ni upoštevalo trditev zagovornikov, da je letalo zagorelo, preden je zapeljalo na kovinski trak. Pritožbeno sodišče je dve leti kasneje razveljavilo prvotno kazensko obsodbo, ni pa preklicalo izrečene globe.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta