Nevarno kopičenje vojaštva na ukrajinskih mejah

Na vzhodu Ukrajine, kjer divjajo spopadi že skoraj osem let, je znova skrajno napeto. Toda tokrat niso v igri samo proruski separatisti v regiji Donbas (Doneck in Lugansk) in ukrajinske sile, temveč dosti večji akterji, opremljeni tudi z jedrskim orožjem: Rusija in zveza Nato. Vsi se medsebojno obtožujejo za stopnjevanje napetosti, diplomati pa skušajo rešiti krizo.{infobox-quote_full}182519{/infobox-quote_full}

V Stockholmu se bosta danes ob robu konference Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi srečala ameriški in ruski zunanji minister, Antony Blinken in Sergej Lavrov, da bi skušala najti pot iz slepe ulice. "Ne vemo, ali se je ruski predsednik Putin odločil za invazijo," je dejal Blinken po koncu dvodnevnega vrha zveze Nato v latvijski Rigi. "Vemo pa, da vzpostavlja zmogljivosti, da to stori zelo hitro. Globoko smo zaskrbljeni zaradi dokazov, da Rusija načrtuje znatne agresivne premike proti Ukrajini, ki vključujejo tako prizadevanja za destabilizacijo države od znotraj kot velike vojaške operacije." V tem primeru so zaveznice po besedah ameriškega zunanjega ministra odločene ostro ukrepati, tudi z gospodarskimi sankcijami, kakršnih doslej še niso uporabile, in s krepitvijo obrambe na vzhodnem boku zavezništva. Zveza Nato je po Blinknovih navedbah pripravljena še naprej podpirati Ukrajino, pri čemer pa tudi Kijev pozivajo k zadržanosti, saj da je znana ruska igra - izzvati dejanja, ki so izgovor za poteze, ki so sicer načrtovane že prej.

Slovenski zunanji minister Anže Logar je ob tem po udeležbi na konferenci v Rigi na vprašanje, ali lahko pojasni, kaj sprožitev Natovega mehanizma odzivanja na krize pomeni v praksi in o katerih sankcijah konkretno so govorili, odgovoril, da niso razpravljali o konkretnih podrobnostih in postopkih, temveč je šlo za strateško razpravo z jasnim sporočilom, da ne bodo oklevali s sankcijami, če bo Rusija prestopila meje dopustnosti. Logar je po poročanju STA ob tem izpostavil jasno prepričanje Nata, da si ponovitve leta 2014 ne morejo privoščiti. Za ostro retoriko po Logarjevih besedah stoji dejanska politična volja. "Ne gre za prazno retoriko," je poudaril. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg sicer vseskozi izpostavlja, da Ukrajina ni članica Nata in da torej zanjo ne velja peti člen o skupni obrambi, ki predvideva pomoč vseh zaveznic v primeru napada na eno članico.{infobox-gray}182565{/infobox-gray}

Določeno zadržanost je že pokazal ukrajinski predsednik, ki je v včerajšnjem govoru v parlamentu pozval k neposrednim pogajanjem z Rusijo. "Moramo povedati resnico, da ne bomo mogli končati vojne brez neposrednih pogovorov z Rusijo," je dejal. "Bodimo iskreni, vojna v regiji Doneck traja že osem let. Osem let, odkar si je Rusija priključila Krim," je povedal Zelenski in dodal, da se ne boji neposrednega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Putin sicer s prstom kaže na Nato. "Rusija je zaskrbljena zaradi velikih vojaških vaj Nata v bližini svojih meja, vključno z nedavnimi na Črnem morju, ko so bombniki leteli zgolj 20 kilometrov od naše meje," je na investicijskem forumu v Moskvi dejal Putin. "Vse to nas ogroža," je pribil, a ne priznava, da tudi Rusija kopiči svoje sile ob ukrajinski meji, šlo naj bi za več kot sto tisoč vojakov. Posvaril je tudi pred postavitvijo raketnega sistema v Ukrajini, kar bi bilo za Rusijo "skrajna meja". "Upam, da ne bo prišlo do tega. Upam, da bosta prevladala zdrav razum in odgovornost za obe državi in svetovno skupnost," je dejal in posvaril, da bo morala Rusija v primeru vzpostavitve raketnega sistema vzpostaviti nekaj podobnega.