Ni več ovir za preimenovanje najjužnejše republike nekdanje Jugoslavije

Četrtstoletni spor glede imena med Grčijo in Makedonijo je očitno končan. Grški parlament je namreč s tesno večino (153 od 300 poslancev) potrdil Prespanski sporazum, ki predvideva, da se najjužnejša republika nekdanje Jugoslavije imenuje Severna Makedonija. Vladi v Skupju bo s tem tudi omogočeno, da se poteguje za članstvo v zvezi Nato (ki se zdi zelo verjetno) in Evropski uniji (ki se zdi zelo oddaljeno). Do uveljavitve sporazuma bo sicer prišlo šele po tem, ko se bosta državi medsebojno uradno obvestili, da sta končali notranjepravne postopke. Grški parlament mora ob ratifikaciji sporazuma potrditi še protokol o članstvu Makedonije v zvezi Nato. To naj bi se zgodilo do sredine februarja.

Sklicevanje na Aleksandra Velikega

Grčija kljub temu ves trdi, da je Makedonija del grške zgodovine in je tudi ime grške province. Boji se, da bi sosednja država s tem imenom lahko zahtevala zase severno grško pokrajino, zato je zahtevala, da se ime države spremeni tako, da bo jasno razvidna njena geografska lega. Makedonija nasprotno ves čas trdi, da nima ozemeljskih zahtev ter da so Makedonci narod z lastno zgodovino, kulturo in identiteto, kar jim daje pravico, da se imenujejo Makedonci.
Grčija se sklicuje na zgodovinske pravice do imena vse tja do antičnih časov Aleksandra Velikega. Grško stališče je, da je vse, kar je povezano z Makedonijo, izključno grško. Antični Makedonci oziroma makedonski Grki naj bi bili neprekinjeno rasno in kulturno povezani z modernimi Grki. Tudi drugi, geografski pomen besede Makedonija naj bi po trditvih Aten dokazoval, da ima pravico do imena Makedonija prav Grčija. Geografsko je Makedonija sicer ime širše geografske regije, katere največji del (52 odstotkov) naj bi bil na ozemlju današnje Grčiji, le manjši del te regije (17 odstotkov) pa predstavlja Makedonija.
Makedonska stran vztraja, da so Makedonci edinstven narod z edinstveno zgodovino, kulturo in identiteto. Teorij o njihovem izvoru je več. Najbolj skrajni nacionalisti zagovarjajo tezo, da so neposredni nasledniki antičnih Makedoncev. Bolj verjetno je, da so današnji Makedonci Slovani, ki so se v 6. stoletju naselili na ozemlje antične Makedonije in se pomešali s prvotnim prebivalstvom.
Leta 1914 je Grčija z imenom Makedonija poimenovala upravno regijo v severni Grčiji. V kraljevini SHS je obstajala Vardarska banovina, Ljudska republika Makedonija (od leta 1963 Socialistična republika Makedonija) je bila prvič omenjena v ustavi SFRJ iz leta 1946, zaradi česar je Grčija že takrat protestirala.

Spor od leta 1991

Takratna jugoslovanska republika Makedonija je neodvisnost razglasila po referendumu septembra 1991. Poimenovala se je Republika Makedonija, kar je nemudoma sprožilo nasprotovanje njene južne sosede Grčije, da s tem imenom nakazuje ozemeljske težnje po istoimenski pokrajini v severni Grčiji. Pod imenom Republika Makedonija je novonastalo državo priznalo več kot sto držav, tudi Slovenija ter velesile ZDA, Rusija in Kitajska. V OZN pa so državo aprila 1993 zaradi zahteve Grčije sprejeli pod začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (po angleškem imenu se je uveljavila kratikca FYROM). Dodatno je spor zapletla makedonska zastava s soncem Vergine, ki je grški oziroma antični simbol. Grčija je februarja 1994 enostransko uvedla trgovinski embargo proti Makedoniji, ki je močno škodoval gospodarstvu te majhne države.
V reševanje nesoglasij med državama so se kmalu vključili Združeni narodi in ZDA. Posebni odposlanec ZN, bivši ameriški državni sekretar Cyrus Vance, in posebni odposlanec tedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, diplomat Matthew Nimetz, sta dosegla, da sta državi 13. septembra 1995 podpisali začasni sporazum o normalizaciji odnosov, s katerim sta formalizirali dvostranske odnose. Grčija je istega leta končala trgovinski embargo proti Makedoniji, Makedonija je z zastave odstranila sonce Vergine in z dopolnilom ustave umaknila vse reference na ozemeljske težnje. Grčija se je zavezala, da ne bo blokirala članstva Makedonije v mednarodnih organizacijah, če bo nova država postala njihova članica pod začasnim imenom FYROM. Pod tem imenom je Makdonija tistega leta navezala diplomatske odnose tudi z EU.
Pogajanja med državama glede imena Makedonije, ki jih je pod okriljem ZN vse do sklenitve prespanskega sporazuma lani vodil Matthew Nimetz, so se uradno začela novembra 1997, dejansko pa so stekla aprila 2008, potem ko je Grčija zaradi spora o imenu blokirala sprejem Makedonije v zvezo Nato, čeprav je bila Makedonija pripravljena vstopiti kot FYROM, pod tem imenom je decembra 2005 dobila tudi status kandidatke za članstvo v EU, vendar se pristopna pogajanja z EU zaradi nasprotovanja Grčije niso začela. Zaradi blokade vstopa v Nato je Makedonija že leta 2008 na Meddržavno sodišče v Haagu vložila tožbo proti Grčiji. Decembra 2011 je sodišče razsodilo, da je Grčija s tem kršila začasni sporazum med državama iz leta 1995, a zadeva se ni premaknila z mrtve točke. Leta 2014 so povsem zastala tudi pogajanja in se nadaljevala šele decembra 2017, nekaj mesecev po tem, ko je Makedonija dobila novo vlado pod vodstvom socialdemokratov in premierja Zorana Zaeva.

Prespanski sporazum

V začetku leta 2018 sta premierja obeh držav, Zoran Zaev in Aleksis Cipras, izrazila prepričanje, da bo dogovor mogoče doseči še v istem letu. Na predlog odposlanca Nimetza je bilo v igri več imen: Nova Makedonija, Severna Makedonija, Zgornja Makedonija, Vardarska Makedonija ali Republika Makedonija - Skopje, kar pa je sprožilo množično nezadovoljstvo grškega prebivalstva. Vrstile so se demonstracije proti kakršnikoli omembi Makedonije v imenu severne grške sosede. Na največjih demonstracijah se je 4. februarja v Atenah zbralo po podatkih policije 140 tisoč ljudi, organizatorji pa so trdili, da jih je bilo kar 1,5 milijona.
Maja lani so v Skopju prišli na dan z novim predlogom: ime Ilindenska Makedonija naj bi bilo po trditvah premierja Zaeva sprejemljivo za obe strani, vendar ga je Grčija zavrnila.
Nato je 12. junija 2018 grški premier Aleksis Cipras končno spročil, da sta se obe državi le sporazumeli o imenu: severna grška soseda bo Severna Makedonija. Čeprav je del javnosti in politične opozicije nasprotoval sporazumu in je v naslednjih tednih sledilo več protestov v obeh državah, sta premierja 17. junija na obali Prespanskega jezera le podpisala zgodovinski sporazum.
Makedonski parlament je ob odsotnosti poslancev opozicijske stranke VMRO-DPMNE tri dni kasneje sporazum soglasno potrdil, a čez teden dni je predsednik Gjorge Ivanov sporočil, da sporazuma ne bo podpisal. To je pomenilo, da je moral parlament znova glasovati o ratifikaciji sporazuma. Tudi na ponovnem glasovanju je bil sporazum potrjen, opozicijski poslanci VMRO-DPMNE so tudi to glasovanje bojkotirali. Sprejet je bil tudi predlog o posvetovalnem referendumu o sporazumu. Referendumsko vprašanje se je sicer glasilo: "Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?" Makedonija je namreč prav na osnovi dogovora z Grčijo, kar je Nato postavljal kot pogoj, prejela vabilo za začetek pristopnih pogovorov o članstvu v zavezništvu. Predsednik Ivanov je državljane pozval k bojkotu referenduma, največja opozicijska stranka pa je državljanom svetovala, naj glasujejo po svoji vesti. Referendum je bil izpeljan 30. septembra. Velika večina, 90 odstotkov tistih, ki so glasovali, je sporazum podprla, a zgolj 37-odstotna udeležba je bila prenizka za veljavnost referenduma. Kljub temu so v vladi rezultat razumeli kot zeleno luč za začetek postopka o spremembi ustave o imenu države, oktobra so se začela pristopna pogajanja z Natom, decembra pa parlamentarna razprav o ustavi. 11. januarja letos je makedonski parlament s potrebno dvotretjinsko večino (81 glasov) sprejel štiri dopolnila k ustavi, nato pa sprejel in razglasil še ustavni zakon, s katerim so državo preimenovali v Severno Makedonijo. Opozicijska konservativna stranka VMRO-DPMNE, ki je pred prihodom socialdemokratov na oblast več kot deset let vodila makedonske valde, pa je zahtevala razpustitev parlamenta razpis predčasnih parlamentarnih volitev. "Narod se bo izjasnil, kakšno Makedonijo želi. Severno Makedonijo, ki je ponižana in zavita v črnino, ali ponosno, napredno in spoštovano Makedonijo," je dejal vodja do lani vladajoče stranke Hristijan Mickoski.
Še bolj se je zapletalo v Grčiji. Oktobra je odstopil grški zunanji minister Nikos Kocjas, ta mesec pa bi bila zaradi sporazuma z Makedonijo skoraj padla tudi vlada. Potem, ko je vodja grške desne nacionalistične koalicijske stranke Neodvisni Grki (Anel) Panos Kamenos odstopil s položaja obrambnega ministra, njegova stranka pa iz koalicije, je vladna koalicija brez sedmih poslancev Anela ostala brez večine v 300-članskem parlamentu. Premier Aleksis Cipras je zato v parlamentu zahteval glasovanje o zaupnici, ki je bila neposredno vezana na sporazum z Makedonjo. Cipras je "progresivne sile" pozval, naj podprejo njegovo vlado, da bi "okrepili mednarodno vlogo države" in "stabilnost v regiji". "Vsakdo mora prevzeti svojo odgovornost v tem ključnem trenutku," je poudaril. Glede svoje politike do Makedonije pa je ob začetku parlamentarne razprave dejal, da je "bilo poskusiti rešiti problem vprašanje vesti". Cipras je zaupnico s pomočjo neodvisnih poslancev sicer za las, s 151 glasovi, prejšnjo sredo dobil, tako se je v ponedeljek v parlamentu začela razprava o ratifikaciji prespanskega sporazuma o imenu Makedonije.